Narava se je začela prebujati in nekako logično je, da bom tokrat pisal o ljubezni. Spomladi, ko se ptički ženijo, nas pač vse malo razganja, tudi kužke.
Najprej moram biti iskren: malih kužkov nikoli ne bom imel, saj sem bil kot mladiček kastriran. Mitju je včasih žal, da se je tako odločil: »Oprosti,« mi reče. Jaz pa ga le debelo gledam – za kaj neki se mi vendarle opravičuje? Saj sam pravi, da so z ženskami sami križi in težave. Mene je tega rešil, že zdavnaj.
Seveda pa to ne pomeni, da nikoli ne pogledam za kakšno postavno bejbo. Na vrhu seznama vseh mojih punc je Punca. Tako Maja in Mitja kličeta mojo igračo, s katero se crkljam vsak dan. Okej, priznam, ona v resnici sploh ni kužika, ampak je plišasta rjava kača. Pa kaj potem? Blazno rad se stiskam k njej, ker je tako topla in mehka. In v tem ne vidim nič spornega.
[members_only]
Poleg nje imam v svoji postelji še nekaj deklet: Gagica in Račka sta si precej podobni – obe sta rumeni in imata smešna usta. Družbo mi delata še plišasta opica Lumpa in Tečka, kosmata čebelica, ki –če jo ugriznem v trebušček na pravem mestu –zapiska! Tečko mi je kupila Maja. Rekla je, da zato, ker jo spominja nase (zaradi tiste znane risanke o čebelici Maji). Ime pa ji je izbral Mitja – ker pravi, da če čebelica spominja na Majo, je Tečka več kot primerno ime zanjo. Jaz tega njunega zbadanja ne razumem. Ampak ljudje si ljubezen pač izkazujejo na zelo smešen način. Najprej se zbadajo. Potem se punce lahko trmarijo in se pri tem čudno pačijo z usti. To je znak, da se jim fantje lahko začnejo dobrikati. In potem Mitja govori Maji: »oprosti, ljubica« in »nisem tako mislil« in »saj veš, da te imam rad«. Včasih to traja več ur! Joj, kako zakomplicirano. Mitja je imel prav –z ženskami so sami križi in težave!
Ko gremo na sprehod, pa se seveda zgodi tudi, da glavo obrnem za kakšno pravo kužiko. Epi, ki je iste pasme kot jaz, sem že ničkolikokrat omenil v svojem dnevniku. Če pa je res takšna lepotica! Zamikajo me tudi drugačne psičke, predvsem če so velike. Kakšne majhne, ki skačejo okrog mene, pa me bolj redko zanimajo. V ljubezni imam rad izzive, takšen pač sem.
No, zadnjič pa se je zgodilo nekaj sila nenavadnega: ker sem v koraku s časom, sem se zaljubil prek računalnika! Ja, prav ste prebrali – prek računalnika! Ko je Maja nekaj brskala po Facebooku, sem jo zagledal. Njeni dolgi rjavo-črni uhlji. Njene okrogle in kot temna čokolada sladke oči. Njen ljubek gobček. Oh, Candy, tako zelo si prisrčna!
Ampak bojim se, da je zame nedosegljiva, saj izhaja iz zelo slavne družine: njena pasja starša sta namreč pevka Saša Lendero in njen fant Miha. Vem, kaj si mislite: da se zaljubim ravno vanjo, to je obsojeno na propad! Le kako bi me lahko opazila takšna lepotica, pa še iz takšne družine je! Včasih se počutim kot Jack iz filma Titanik, ki je oči vrgel na prelestno Rose. Oh, srce mi bo od te silne bolečine in strasti kar počilo!
Candy, če slučajno tole bereš in so ti všeč moje fotografije, pa mi le piši. (No, lahko se mi oglasi tudi kakšna druga kužika, ki so ji všeč moje fotografije.) Šifra: Nikoli ne obupaj.
Tvoj The Lovro.
[/members_only]
Maja Kepic in Mitja Račič
Objavljeno v osemindvajseti številki revije Kužek
