Nevarnost pikov in ugrizov pri psih

3000

nevarnost-pikov-in-ugrizovNaši kužki so pogosto radovedni in igrivi. Nekateri se navdušujejo nad tekanjem za žogico, drugi imajo raje igro s svojimi pasjimi prijatelji, tretji si za igro izberejo mucke, včasih pa se nepremišljeno odločijo celo za preganjanje insektov. Ti se pred kužki lahko ubranijo s pikom. Tako pa lahko pasja radovednost, igra z ne najbolj skrbno izbranimi prijatelji ali zgolj nesrečno naključje, vodijo do nevšečnosti.

Večinoma so piki žuželk za naše kosmatince le boleči in neprijetni, ter jim ne predstavljajo večje nevarnosti. Najpogostejši so piki os in čebel, na kar moramo biti še posebej pozorni v času poletja. Psi načeloma pike žuželk precej dobro prenesejo in hitro pozabijo na bolečino, vendar pa so nekateri kužki na pike bolj občutljivi in so dovzetni za hujšo alergijsko reakcijo, zato je pomembno, da prepoznamo simptome in znamo pravilno ukrepati v tovrstnih primerih.

Čebele in ose

Piki teh dveh žuželk večinoma našim kužkom niso nevarni, temveč so zgolj neprijetni. Bolečino povzroča strup, ki se vbrizga ob piku. Kosmatincem lahko pomagamo s hladnimi obkladki, ki omilijo morebitno zatekanje. Če vemo, ali je psa pičila osa ali čebela, mu lahko pomagamo pik tudi nevtralizirati. Pik čebel je kisel, zato ga lahko nevtraliziramo z bazično raztopino. Pri tem lahko uporabimo sodo bikarbono, ki jo raztopimo v vodi, da dobi bazični značaj. Piki os pa so bazični, kar pomeni, da jih nevtraliziramo s kislo raztopino, npr. vinskim kisom ali sokom limone. Ker pa se tovrstni piki radi pripetijo med tem, ko naši kužki s svojim smrčkom raziskujejo okolico, so pikom najbolj izpostavljeni ravno najbolj občutljivi deli našega kosmatinca. To so grlo, okolica gobčka in smrček. Taki primeri zahtevajo posebno pozornost, saj lahko otekline psu onemogočijo normalno dihanje. Najbolj nevarni so piki žuželk v grlu, ki se lahko pripetijo med tem, ko psi lovijo žuželke. Ti lahko privedejo celo do zadušitve. V vsakem primeru pika moramo spremljati spremembe kot so rdečica, močne otekline ali celo zatekanje telesa, pri čemer je najbolj občutljiv predel glave. Ob hujših alergijskih reakcijah se lahko pojavi tudi povišan srčni utrip, šok ali bruhanje. V takih primerih je smiselno obiskati veterinarja.

Komarji

Posebna poletna nadloga so komarji. Ti niso le neprijetni, temveč so lahko tudi nevarni. Piki komarjev so pogosti prenašalci srčne gliste oz. dirofilarije, ki naseljuje krvotok in srce. Veliko število zajedavcev zmanjša vitalne žile, zaradi česar so kužki povrženi smrtni nevarnosti. Okužbo komarji prenašajo s slino med sesanjem krvi. Posledice se lahko pokažejo šele šest mesecev po okužbi, pred tem pa ni vidnih simptomov. Okužba se kaže z oteženim dihanjem, utrujenostjo in kašljem. Največ okuženih komarjev je v obmorskih krajih, zato moramo biti še posebej pazljivi, če se s psom odpravljamo na morje. Naše kosmatince lahko zaščitimo z ampulami in tabletami, ki psa varujejo pred srčno glisto. Nekateri skrbniki pa prisegajo tudi na naravno zaščito pred komarji, pri čemer posegajo po limoninemu soku, vonju citronk in navadnem komarčku.

Kače

Za ljubitelje sprehodov po gozdu in travnikih je smiselno tudi poznavanje prvih ukrepov ob primeru kačjih pikov. Taki piki so manj pogosti, prepoznamo pa jih po sledeh strupnikov, torej lahko na koži kužka opazimo dve rdeči ranici v razmiku nekaj milimetrov. Bolj nevarni so ugrizi strupenih kač, ki jih imamo pri nas le dve vrsti – gada in modrasa. Posebej neprijetno je, če se ugrizi pojavijo na območju glave in vratu. Taki ugrizi povzročijo močno in bolečo oteklino, na kateri je vbodna rana. Iz rane se lahko izcedi serum ali kri, koža lahko pordeči in se vname, v nekaj urah pa lahko začne celo odstopati. Psa, ki ga je ugriznila strupena kača, oskrbimo s trdo obvezo na mestu rane in ga poskušamo čim manj premikati. V takih primerih je nujna takojšnja veterinarska pomoč.

Pajki

Nekateri pajki v Sloveniji imajo strupene žleze, vendar imajo prešibke čeljusti, da bi v primeru ugriza strup pronical v telo. Naši štirinožni prijatelji torej niso podvrženi večjim nevarnostim ob primeru ugriza pajka. Drugače je glede tega ponekod v tujini, kjer poleg nenevarnih vrst, živijo tudi smrtno nevarni pajki. Znaki so podobni kot pri ostalih pikih – pojavita se rdečica in oteklina, včasih pa lahko opazimo tudi vbodno mesto. Simptomi se pri psih kažejo različno, vendar so nekateri še posebej pogosti: močna bolečina, šibkost telesa, povišana telesna temperatura in tresenje mišic. Ob nevarnejših ugrizih se pri psih pojavi nervoza, glasni odzivi na bolečino, pomanjkanje orientacije in nezmožnost, da se postavijo na noge in samostojno stojijo. Lahko imajo tudi povišan krvni tlak, srčni utrip in težave z dihanjem. Kuža, ki ga je ugriznil strupen pajek, mora nujno čim prej dobiti veterinarsko pomoč, saj je prepozno ukrepanje zanj lahko usodno.

Piki žuželk, nenevarnih kač in pajkov v večini primerov kužkom ne povzročijo hujših in resnejših posledic. Kljub temu pa previdnost ni odveč, saj je pogosto ključnega pomena ravno hiter odziv in pravilna prva pomoč. Prav zato je pomembno, da poznamo znake in simptome morebitnih nevarnosti in našemu kosmatincu nudimo pravilen odziv in primerno oskrbo.

Enja Zagoršek

Objavljeno v štiriindvajseti številki revije Kužek