Primeren za:
Delo
Zelo izkušenega lastnika
Na kratko o belgijskem ovčarju:
Energičen
Pogumen
Inteligenten
Aktiven
Posebne zahteve:
Belgijski ovčar, še posebej malinois, je še vedno primarno delovni pes, ki blesti pri delu z vojsko ali policijo, manj primeren pa je samo za hišnega ljubljenčka ali družinskega psa.
Zgodovina:
Kot nam že ime pove, so ti psi nastali v Belgiji. V osemnajstem stoletju so tam uporabljali pse za pašo ovac, ki so si bili med sabo podobni po strukturi telesa in velikosti, vendar pa so imeli zelo različne tipe dlake. Proti koncu stoletja se je profesor veterinarske medicine A. Reul odločil standardizirati pasmo. Ustvarili so uradni klub ljubiteljev belgijskih ovčarjev, kjer so v naslednjih nekaj letih začeli s programom selekcije in načrtne vzreje teh psov. Takraten standard je narekoval pasmo s tremi različnimi variantami dlake. Še danes klubi različno razvrščajo različice belgijskega ovčarja – nekateri jih imajo za med sabo popolnoma ločene štiri pasme (malinois, tervueren, laekenois in groenendael), za nekatere pa je to ena sama pasma s štirimi variantami. Pri belgijskem ovčarju je kljub vsej polemiki klasifikacije pasme šlo le za vprašanje tipa dlake, saj se po temperamentu, morfologiji in veselju do dela vsi štirje tipi zelo malo razlikujejo.
Videz:
Belgijski ovčar je srednje velik pes harmoničnih proporcij in elegantnega, a hkrati izjemno močnega kvadratičnega telesa. Dosežejo od 55 do 65 cm plečne višine in tehtajo do 30 kg. Glava, ki jo nosi visoko in ponosno, je klinaste oblike, ploskega čela in nekoliko daljšega gobca, s črnim nosom in mandljasto oblikovanimi rjavimi očmi. Vrat je razmeroma dolg in dobro omišičen, prsni koš širok in globok, rep pa močan in nošen navzdol, tudi v gibanju nikoli ne preseže horizontale hrbtne linije. Noge so mišičaste in dolge, v gibanju je pes živahenin poskočen in se zdi popolnoma neutruden. Kar belgijske ovčarje loči med seboj, je tip dlake, tudi pri nas jih na pasjih razstavah sodimo ločeno. Dve različici imata dolgo dlako – groenendael, ki je popolnoma črn in tervueren, ki je rjave ali sive barve s črnim leskom (dlaka ima črno konico). Malinois je edini, ki ima kratko dlako rjave barve s črnim leskom in temno masko na obrazu. Najmanj razširjen je lakenois, ki ima resasto dlako rjave barve, na mestih s črnim leskom, vendar ne po celem telesu.
Temperament:
Belgijski ovčar katerekoli različice je na prvem mestu še vedno delovni pes. Ima ogromno energije in je vsak trenutek pripravljen za akcijo. Spada med najboljše pse čuvaje, saj ima v nagonu čuvanje lastnine svojega človeka. Je vedno pozoren in aktiven, izjemno samozavesten pes, ki ne pozna strahu. Te kvalitete naredijo belgijskega ovčarja, še posebej kratkodlakega malinoisa, trenutno najbolj priljubljenega policijskega in vojaškega psa. Je zelo inteligenten in sposoben napornih treningov in v težkem in odgovornem delu uživa prav vsako minuto. To je pes, ki nujno potrebuje delo, disciplino ter mentalno in fizično zaposlitev, saj lahko v nasprotnem primeru postane nemogoč. Z zgodnjo socializacijo se lahko razume z drugimi živalmi, vendar je za to potrebnega veliko dela. Najbolj oster karakter ima zaradi potreb policije in vojske malinois, ostale tri različice so nekoliko manj ekstremne. Za izljučno družinskega psa že zaradi visoke energije belgijski ovčar ni primeren.
Zdravje in nega:
Belgijski ovčar je zdrava pasma z visoko povprečno življenjsko dobo. Kot pri drugih večjih pasmah moramo paziti na sklepe, nekoliko so nagnjeni k epilepsiji. Za nego sta najbolj enostavna laekenois s svojo resasto dlako in kratkodlaki malinois. Pri tervuerenu in groenendaelu je potrebno nekaj več nege, saj njuna dolga dlaka potrebuje redno razčesavanje.
