Zakaj pes maha z repom?

zakaj-pes-maha-z-repomO pasjem repku obstaja splošno znano prepričanje, ki je skozi čas preraslo že v mit; ko pes maha z repom, je vesel, srečen. Pogosto je temu res tako, a za to značilno pasjo gesto se v resnici  skriva veliko več.

Osnovna naloga repa je ohranjanje ravnotežja med plavanjem, skakanjem, hojo skozi ozke prehode in plezanjem. Ravno pasjemu repu gre zahvala, da pes med navdušenim sprintom uspešno premaga vse ostre ovinke in živ doseže svoj cilj – priboljšek ali igračo v naših rokah. Mahanje z repom se pri pasjih mladičkih pojavi pri starosti šestih ali sedmih mesecev, v času, ko začnejo usvajati socialne veščine in osnove igre. Ko igra postane pregroba, začne mladiček mahati z repom, da bi na to opozoril svoje brate in sestre.

Rep torej poleg očesnega kontakta in pozicije ušes psu služi tudi v komunikacijske namene, podobno kot pri ljudeh nasmeh, pozdrav ali prikimavanje. Dokazano je, da pes z repom maha le ob stiku z drugim živim bitjem, bodisi živaljo ali človekom – ko je sam, tega ne bo počel, tako kot se tudi mi običajno ne pogovarjamo s stenami. Psi so veliko bolj dovzetni za zaznavanje gibanja kot npr. barv, zato narava mnoge kužke obdari z izrazitejšimi repki (npr. svetlejšo ali temnejšo konico, svetlejšo spodnjo stranjo ali pa bolj košatim repom v primerjavi s kožuhom). Tako pes ob srečanju takoj opazi gibanje repa in ve, kaj mu želi mimoidoči kuža sporočiti, za razliko od človeka, ki ga velikokrat ne razume tako jasno.

Kaj želi pes z mahanjem v danih okoliščinah povedati, lahko razberemo iz dveh ključnih virov informacij: pozicije in vzorca gibanja repa, ki (ob zadostnem poznavanju)  delujeta kot pravi merilnik pasjih čustev:

  • VISOKO DVIGNJEN REP IN POČASNO, NEENAKOMERNO GIBANJE: radovednost, zanimanje za nekoga;
  • VISOKO DVIGNJEN REP IN ŠIROKO, SAMOZAVESTNO GIBANJE Z ENE STRANI NA DRUGO: sreča, naklonjenost, prijateljski odnos;
  • VISOKO, VERTIKALNO DVIGNJEN REP: agresija, dominanca, če pa ga spremljajo še drobni, hitri zamahi, ki spominjajo na vibriranje, je to znak priprave na akcijo (bodisi beg ali boj);
  • NIŽJE SPUŠČEN REP IN POČASNO, OBOTAVLJAJOČE GIBANJE: podrejenost, negotovost
  • REP, SPODVIT POD TELESOM: strah
  • HORIZONTALNA POZICIJA REPA BREZ GIBANJA: znak popolne pozornosti, pes je v preži

Novejše teorije k tema dvema viroma prištevajo še tretjo značilnost pasjega repa – nagibanje v stran. Če se med mahanjem rep nagiba v desno stran (od zadnjice), je to znak pozitivnega odnosa do nekoga ali nečesa. Če pa se repek nagiba v levo stran, je to znak negativnih čustev.

To hipotezo je nevroznanstvenik na Univerzi v Trstu, Giorgio Vallortigara, dokazal z zanimivim poskusom. Trideset psov (ljubljenčkov) je zaprl v kletko, opremljeno s kamerami, ki so spremljale mahanje njihovih repov. Pri poskusu je uporabil štiri vrste stimulatorjev: lastnika, neznanega človeka, mačko in neznanega, dominantnega psa. Ko so psi pred kletko zagledali svoje lastnike, so jim repki s hitrim gibanjem švigali v desno stran, kar je jasen znak pozitivnega odnosa do lastnika. Ko je pes zagledal neznanega človeka, je z repom mahal zmerno in v desno stran, saj ga je mučila pozitivna radovednost, kdo stoji pred njim. Ob mački so psi z omejenimi, počasnimi gibi mahali v desno stran, kar je bil znak negotovosti, a še vedno ne negativnosti, medtem ko so ob zadnjem stimulatorju, neznanem dominantnem psu, repki mahali izključno v levo, kar je jasno izražalo negativna čustva, kot so strah ali agresija do dominantno naravnanega psa, ki se je nenadoma pojavil pred njimi.

Mahanje z repom je dokaj univerzalno, se pa lahko malce razlikuje glede na pasmo in karakter psa; nekateri psi lahko rep držijo bolj pokončno kot drugi ali mahajo hitreje kot drugi, a s poznavanjem osnovnih smernic in znakov bomo lahko s svojim pasjim navihančkom kaj kmalu vzpostavili pravi pravcati besedno-repkasti dialog.

Tina Matoz