Kakršen lastnik, takšen pes!

kakrsen-lastnik-taksen-pesVčasih me prav pošteno preseneti, kako podobni so si na prvi pogled psi in njihovi lastniki (če še niste imeli priložnosti srečati takšnega »para«, ste se gotovo že srečali s fotografijami lastnikov in njihovih ljubljenčkov na spletu, katerih podobnost je lahko prav presenetljiva). Da podobnost ni naključna, sta v svojih študijah dokazala psihologa  Sadahiko Nakajima in Michael Roy, ki nam razkrivata  tudi razloge, zakaj.

Vse je v očeh. Nakajima je izvedel zanimivo študijo, v kateri so sodelujoči z bliskovito hitrostjo povezali fotografije obrazov psov in pasjih lastnikov. Skupaj z izsledki svojih prejšnjih raziskav in trditvami drugih znanstvenikov je empirično potrdil, tako zelo priljubljeno prepričanje, da lahko poiščemo fizično podobnost med psi in pasjimi lastniki. To pa za psihologa ni bilo dovolj, saj je želel vedeti tudi, zakaj je temu tako. S tem namenom je izvedel še drugi poizkus. V prvem nizu je posameznikom pokazal realne fotografije psov in njihovih lastnikov, medtem ko so si v drugem nizu ogledovali naključne pare ljudi in psov. Sodelujoče je naključno razporedil v eno izmed petih različnih skupin »maskiranja fotografij«, v skupini brez maske so lahko videli celoten obraz človeka in psa, druga je bila skupina z zamaskiranimi očmi človeka, tretja je bila skupina z zatemnjenimi usti človeka, četrta z zakritimi pasjimi očmi in zadnja, v kateri so lahko sodelujoči videli samo pasje in človeške oči, ostali del slike je bil zakrit. Udeleženci eksperimenta so nato med fotografijami morali izbrati pare lastnikov in psov, kjer so lahko zaznali določeno fizično podobnost.

Skupina s celotnimi fotografijami je v večini pravilno povezala pare psov in lastnikov. Pri prikritih očeh psov in njihovih lastnikov pa je nasprotno raven pravilnosti padla na precej nižjo raven. Za Nakajimo ti rezultati jasno dokazujejo, da posamezniki odnos med lastnikom in psom najlažje prepoznajo prav s primerjavo področja oči tako pri psu kot pri človeku. Kot glavni razlog za t. i. fizično podobnost psiholog navaja »idejo poznavanja«, kjer se lastnik pogosto odloči za psa, ki mu je nekako  podoben, ker se tako čuti bližje svojemu štirinožnemu prijatelju, ima namreč občutek, da ga na prvi pogled pozna.

Michael Roy iz San Diega je svojo raziskavo začel v treh pasjih parkih, kjer je posebej fotografiral lastnike in pse. Udeleženci v raziskavi so v večini primerov pravilno povezali kosmatince in njihove lastnike. Poskus je ponovil z različnimi skupinami ljudi in povsod je opazil precejšnjo natančnost, je pa svoje raziskovanje omejil le na čistokrvne pse. Po njegovem mnenju je tako zelo verjetno, da imajo ženske z dolgimi lasmi raje pse z dolgimi, povešenimi ušesi, ljudje močnejše postave imajo prav tako pogosteje krepkejše pse. Tudi on poudarja pomembnost oči, saj so tudi v njegovi raziskavi udeleženci mnogo težje določili pasje-lastniški par, če so bile oči zakrite. Izpostavlja še pojem poznavanja, saj lastnik psa bolj dojema kot svojega družinskega člana, če občuti določeno stopnjo podobnosti.

Poleg fizionomije je zanimiva tudi osebnostna podobnost, saj smo ljudje nagnjeni tudi k temu, da nas privlačijo ljudje, ki z nami delijo določene osebnostne lastnosti. Psihologinja Barbara Turcsan iz Budimpešte je preverjala, ali lahko govorimo o »pasjih sorodnih dušah«. S svojimi raziskavami je dokazovala, da govoriti o pasji osebnosti ni iz trte izvito, ampak lahko povežemo določene vzporednice s človeško osebnostjo. Tako ekstrovertnost ustreza objektivnim merilom pasjega obnašanja (ali so agresivni do neznancev, so sramežljivi, se večino časa skrivajo za nogami svojega lastnika …). Prilagodila je vprašalnik dimenzij osebnosti na preprostejše vedenjske tendence, kot je tendenca lenobe psa ali tendenca hladnosti in ravnodušnosti. Turcsanova je dokazala, da med psi in lastniki lahko najdemo celo več osebnostnih podobnosti kot med poročenimi pari ali prijatelji.

Znova, zakaj? Ljudje smo pse začeli udomačevati pred več kot 30.000 leti, da so nam pomagali pri lovi, počasi pa smo jih vzredili po svoji lastni podobi, kar omogoča vzpostavitev močne čustvene vezi. Zato lahko delujejo kot mi in so malce tudi videti kot mi ter zmorejo vračati čustva. V mnogih pogledih pse strokovnjaki zato lahko predstavljajo kot odraz naše prave narave. Da je pes človekov najboljši prijatelj tako ni le naš čustveni izliv, temveč ima to dejstvo tudi znanstvene temelje.

Maša Pirnat