Pasja šola je namenjena ljudem. Psi so le pripomočki, s katerimi osvojimo naše znanje – znanje voditi psa. Ne glede na to, ali je to mladiček, pubertetnik, odrasel pes ali pa pes, ki je že problematičen in nevaren. Treba je v šolo.
Včasih je veljalo, da se gre s psom v šolo, ko je star eno leto. Prej se z njim tako ali tako ne da nič narediti. In res so prišli v šolo psi, stari eno leto. Vsi so imeli že svoje več ali manj grde navade, ki so bile včasih že tudi nevarne. Pse so postavili v vrsto in najprej so se lastniki naučili cukati.
Časi so se spremenili in zdaj je psov, ki pridejo v šolo pri enem letu, čedalje manj. In prav je tako!
Najbolje je, da mladička vpišete v šolo takoj, ko pride domov. Še bolje pa je, da pred njegovim prihodom obiščete šole in si ogledate njihov sistem dela in poučevanja ter se na podlagi videnega odločite, kam boste šli.
Na žalost kinološka društva še vedno razpisujejo tečaje marca in septembra, kar pa pomeni, da lastniki mladičkov zgubijo dragocen čas, ko čakajo na začetke pasjih šol.
Če mladička dobite decembra, je marca star že 6, 7 mesecev in namesto da bi v kinoloških društvih nudili pomoč tem lastnikom, so na počitnicah. Kužek pride v šolo že čisto »razpuščen«, vodnik pa že obupan nad njim. K sreči so tudi v Sloveniji društva in posamezniki, ki so profesionalizirani in imajo tečaje skozi vse leto. Res je, da se tudi tu pojavlja čedalje več strokovnjakov, ki so si ta naziv pripisali sami, njihovo znanje pa je daleč od tega in jih vodi le zaslužkarstvo. Ni odveč pozornost tako pri »privatnikih« kot tudi v društvih, kjer imajo kader, ki nima izkušenj. Pojdite in si poglejte tečaje, pogovorite se s tečajniki. Predvsem naj vas zanima, kako rešujejo težave in kako so pri tem uspešni. Uspešnost ni to, da »saj je malo bolje, pes je še mlad«, uspešnost je to, da težave niso več težave.
Mladiček mora v šolo, da se človek nauči, kako ravnati z njim.
Mladiček je nepopisana knjiga, ki jo bomo napisali skupaj. Od nas je odvisno, kaj bo v njej pisalo. Velika napaka naših pasjih šol je, da je poudarek na učenju vaj in ne na vzgoji. Predvsem tečaji, namenjeni najmlajšim, bi morali biti tečaji vzgoje, ne šolanja psa. Vzgoja in šolanje se sicer res prepletata med seboj, toda v prvi vrsti si želimo vzgojenega kužka, s katerim bomo lahko sobivali. Vzgojen pes ne laja, ne vleče, zna počakati, medtem ko vodnik pije kavo, se zna obnašati v množici ljudi in psov. Z vzgojenim psom gremo lahko v mesto, kjer je veliko ljudi in prometa, ker smo ga vzgojili v mestnega psa. Učenje je učenje vaj. Vzgoja je učenje pravilnega vedenja v vseh življenjskih situacijah. Zato pri izbiri pasje šole ni odveč biti pozoren tudi na to ali je šolanje usmerjeno v učenje vaj ali v vzgojo obeh – vodnika in psa. Kaj nam pomaga pes, ki zna na poligonu vse vaje in dela vse, dokler imamo v roki priboljšek, medtem ko nas doma grize, na sprehodu se zaganja v vsakega psa, laja na ljudi … V pasji šoli se moramo v prvi vrsti naučiti psa umiriti in mu privzgojiti pravilne vzorce vedenja. Predvsem pa mu moramo dopovedati, da ni briketek ali igračka tista, zaradi katere je pozoren na nas in je pri miru, ampak da smo mi tisti, s katerim mu je lepo.
Moram opozoriti, da je veliko šol v zadnjih časih pozabilo na vlogo vzgoje. Mladička naučijo vse vrste trikcev in vaj, pozabijo pa ga vzgojiti, da ne izsiljuje vodnika in da zna biti pri miru, ko se nihče ne ukvarja z njim.
Zato je tako pomembno, da si izberete pravo pasjo šolo in da jo z mladičkom začneta čim prej obiskovati.
Pasja šola mora biti kraj, kjer boste dobili odgovore na vsa vprašanja. Vaš inštruktor mora imeti tako široko znanje, da vam bo pomagal prek vedenjskih težav in vseh težav, povezanih s psom. Vzgojiti vas mora v zglednega pasjega lastnika, poučiti vas mora tudi o zdravju psa, negi, potovanjih z njim, kasneje o vzreji. Vaš inštruktor bi moral biti tisti, ki ga prvega pokličete, ko imate kakršnokoli težavo.
[members_only]
Mladička moramo naučiti pravilne igre s psi
Psi so družabna bitja, kar pomeni, da se družijo med seboj. Tudi vloga psa se je spremenila – postal je naš družabnik, ki je vedno z nami. Na sprehode hodimo v parke, družimo se z ljudmi, ki imajo kužke. Zato je najpomembnejše, da mladička naučimo pravilne igre s psi, ki se je lahko naučimo le, če je le-ta v pasji šoli nadzorovana in vodniki aktivno sodelujejo v njej. Zmotno je prepričanje, da se bodo psi zmenili sami med seboj. Da, se bodo, ampak na pasji način. En se bo podredil in bo v redu. Toda ko bo malo zrasel, se ne bo več podredil in ne bo več v redu. Največ pasjih ugrizov se zgodi med 6. in 10. mesecem. Šestmesečni kužek se še vedno obnaša kot mladiček in skače po vseh psih in jih grize. Toda ta pes ne diši več kot mladiček in ga odrasli psi ne jemljejo več kot mladička, ampak sebi enakega psa. V svetu odraslih pa veljajo pravila. In ker jih nismo kužku privzgojili mi, ga starejši vzgojijo po pasje – z ugrizom.
Kužki, ki se od malega učijo pravilne igre, se naučijo pravilno igrati in se s tem izognemo konfliktom, ko odraste.
Naslednja pomembna vaja je odpoklic – vaja, ker mora pes priti k nam, ko ga pokličemo. V šoli za mladičke bi ga morali naučiti odpoklica iz igre, saj je ravno mladička to vajo najlažje naučiti.
V pasji šoli morate skupaj hoditi na sprehode v naravo, mesto …, ker vas mora inštruktor vzgojiti v zglednega pasjega meščana. Saj je res, da je splošna kultura tisto, kar prinesemo s seboj v šolo. Vendar če nas v šoli naučijo, kako pravilno čez cesto, kako in kje naj kužki ne lulajo, nas naučijo pasje kulture tudi v mestu. Nekatere tega naučijo, nekatere pa le spomnijo na to. Mi smo tisti, ki dajemo zgled. Naj bo ta lep.
Nikoli ni prepozno za pasjo šolo
Tudi če smo zamudili obdobje mladička in imamo doma pasjega pubertetnika, se vpišite v pasjo šolo. Večina malih šol je neke vrste pripravljalnica za veliko šolo. V mali šoli jih naučijo že večino vaj, ki jih morajo psi znati na izpitu ob koncu velike šole. Čemu potem še velika šola? Ker je starostno omejen pristop k izpitu? Mala šola bi morala biti prilagojena starosti psa in težavam, ki se pojavijo v tem obdobju – obdobju spolnega dozorevanja in pasje pubertete, ker se pojavi neupoštevanje vodnika in uveljavljanje svojega »ne bom«. Zopet moramo pomisliti na to, kaj bomo v življenju počeli s svojim psom. Zelo malo povprečnih lastnikov psov ima cilj udeleževanje na kinoloških tekmovanjih v poslušnosti. Toda program v pasji šoli je pisan za to. Večina pasjih lastnikov si želi s svojim psom na sprehod, ne da bi ga pes vlekel. Večina si želi z njim tudi na kavo. Poleti na izlet ali piknik.
V programih pa je zopet poudarek na učenju vaj. Na primer vaja »poleg« – pes nas ne vleče in hodi ob nogi. Resnica je, da si ne želimo imeti vse življenje psa pod poveljem, ampak si želimo, da se nauči hoditi na dolžini povodca brez povelja.
Zato tudi tu poiščite šolo, kjer vas bodo vzgajali za življenje.
Ali odrasel pes, ki je problematičen, sodi v skupino?
Že v prvi številki revije Kužek sem pisala o problematičnih psih. To niso psi, ki so agresivni in jih lastniki več ne morejo peljati na sprehod. Problematičen je vsak pes, s katerim imate težave in ga fizično ali psihično ne morete več nadzirati. V tem primeru vam svetujem, da za začetek najdete pasjo šolo, kjer vam bodo pomagali individualno. To ne pomeni, da boste v skupini šestih psov in zato ne boste deležni individualne obravnave, ampak da boste samo vi in inštruktor. Kajti dokler ne rešite težav, ko ste sami s svojim psom, bodo le-te ob prisotnosti drugih psov samo še rasle, vaša nezadovoljstvo in razočaranje pa vsak dan večje. Težava problematičnih psov je v lastniku, zato za začetek potrebujete individualno pomoč, kjer boste spet pridobili samozavest in boste lahko vodili svojega psa.
Težko je zajeti vse dobre lastnosti pasje šole in tudi pasti slabo izbrane pasje šole. Naj vas vedno vodi vaš notranji glas. Le vi zares poznate vašega psa in vi bivate z njim vsak dan. Če vidite, da vam obisk pasje šole kljub vašemu prizadevanju ne prinaša napredka in da ne rešite težave, ne vztrajajte. Povejte inštruktorju, da bi radi dodatno pomoč. Če vam je ne omogoči ali če tudi ta ne pomaga, zamenjajte šolo. Vztrajati v napaki in jo ponavljati v nedogled, le-to le povečuje. Če vas pes grize in tega grizenja kmalu ne ustavite, se to le stopnjuje. Ne čakajte, da pride tako daleč, da ne bo več mogoče mirno živeti z njim. Če pes skače v druge pse in renči na njih, ne čakajte, da se bo začel še tepsti. Zamenjajte pasjo šolo in si poiščite res preverjeno strokovno pomoč.
[/members_only]Vzgoja in šolanje psov, Alenka Klemenčič, s. p.
Objavljeno v četrti številki revije Kužek
