Predstavitev pasme bernardinec

bernardinecPopotnik naleti na poledenel teren. Obraz in prsti mu zmrzujejo, od bolečin občuti zbadanje. Medtem ko se on bori z mrazom in snegom, se spodaj v dolini že kažejo prvi znaki pomladi.

Tukaj po razgibanem gorskem prelazu preko Mont Joux vseeno pomladi ni. Upi osamljenega popotnika po preživetju upadajo. Znova pade na hladno zimsko odejo, ki se mu sedaj zdi že dovolj prijetna. Lebdi iz zavesti v nezavest in trudno sanja o drugi deželi.

Nenadoma zasliši lajež v daljavi. Popotnik se zdrzne in pomisli, da to utegnejo biti le sanje od utrujenosti. Ponovno zasliši lajež. Tokrat glasnejši … Ta pripelje popotnika nazaj v realnost. Poskuša, da bi se vzravnal in sedel, ampak ve, da ne more. Delno je pokopan v snežnem zametu, ujet.

V ušesih mu odmeva že četrti lajež. Premraženi popotnik dvigne pogled in zagleda velikega rdeče-belega psa, ki stoji pred njim in prične kopati. Iznenada se pridruži še drugi pes. V nekaj minutah psa osvobodita ubogega popotnika in ga odrešita morebitne smrti. V vsej tej agoniji se želi popotnik postaviti na svoje otopele noge in za pomoč se oprime za debel kožuh enega izmed kosmatincev ter se močno ovije okoli njegovega pasu. Ledena zavesa na njegovih trepalnicah mu zastira pogled. Pogleda gor in vidi tujca, ki se mu prijazno smehlja in mu pomirjajoče govori spodbudne besede.

Še en popotnik je rešen po zaslugi psov in menihov iz samostana »Saint Bernard Hospic«.

bernardinec-5Veliki prelaz Sveti Bernardin in samostanski psi

Že veliko prej, preden so menihi in psi iz samostana Saint Bernard (v prevodu Sveti Bernardin) varno vodili popotnike preko Alp, so popotniki uporabljali ta zahrbtni prelaz za prehod poti iz doline Entremont v Švici, da bi lahko prispeli v dolino v Italiji, ki je na drugi strani prelaza. Veliki prelaz Sveti Bernardin, kot ga imenujejo sedaj, je lociran v tako rečeno neprijaznem delu sveta. Prelaz je prekrit s snežno odejo, katera meri približno 10 m skoraj 9 mesecev na leto, z zelo nizkimi temperaturami, ki se pogosto gibajo tudi do ‒30 stopinj Celzija. Jezero, ki se nahaja med prelazom Grande Chenalette (2889 m) in Mont Mort (2866 m), je zamrznjeno skoraj 265 dni na leto.

Nekateri bi pomislili, da bi se vsak, ki ima nekaj zdrave pameti, temu področju izogibal in se tako izognil morebitnemu izzivanju usode. Vendar je bil ta prelaz edini, preko katerega se je lahko prečkalo Alpe. Zatorej so ga bili ljudje primorani uporabljati. Pa naj si bo zaradi blagovne menjave ali samo trenutnega prehoda.

Prihod bernardincev v samostan naj bi bil okoli leta 1600. Ti psi so prišli s kmetij, katere so bile zlahka dostopne v okoliških dolinah. Naj bi bili potomci alpskih mastifov, ki so živeli v Srednji Evropi že v bronasti dobi. V dolinah so vaščani uporabljali pse za različne namene, vključno za varovanje premoženja, planšarstvo in vleko tovora.

Skoraj prvih 600 let menihi psov niso uporabljali za opravljanje reševalnega dela. Uporabljali so jih za vsakdanja dela ter spremstvo. In nikakor niso nosili prisrčnih sodčkov, napolnjenih z alkoholno pijačo, okrog vratu. Sčasoma so menihi odkrili njihovo neverjetno sposobnost uporabe nosu in zelo dobrega občutka za smer.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Nina Dolinšek, vzrediteljica iz psarne RIOS Saints

Objavljeno v petindvajseti številki revije Kužek