Uporaba različnih zdravil in vrste terapij pri zdravljenju malih živali

veterinarske-terapije-pri-zivalihČe se na začetku prispevka malo pošalim, lahko napišem, da imamo veterinarji pogosto težavo pri komunikaciji s svojimi pacienti, predvsem takrat, ko bi kosmatinčkom morali dopovedati, da naj nekaj dovolijo svojim lastnikom oziroma storijo, ker je to potrebno za njihovo ozdravitev. Tu mislim predvsem na kužke in muce in probleme pri uživanju zdravil v obliki tabletk ali sirupov. Prav tako lastniki malih živali pogosto sprašujejo, kako je s terapijami v okviru zdravljenja pri bolezenskih stanjih malih živali, saj ponekod veterinarji oziroma veterinarske ustanove prakticirajo ponavljanje terapij vsakodnevno ali celo dvakrat dnevno, drugi veterinarji pa dajo živali samo eno injekcijo in potem še tabletke za domov. Dogaja se tudi to, da določeni veterinarji kategorizirajo pogosto dajanje terapije v obliki injekcij kot nekaj slabega, škodljivega in skoraj usodnega za žival, kar pri lastnikih živali vzbuja nelagodje in nezaupanje do opravljenih terapij in zdravljenja. Zaradi razjasnitve omenjenih situacij pri terapijah kužkov in muc bom v prispevku skušal pojasniti, kaj vse vpliva na dolžino in frekvenco terapije in na sam način izvajanja terapije bodisi z injekcijami (parenteralna terapija) bodisi tabletkami, sirupi in ostalimi zdravili (peroralna oziroma per os terapija).

Vrsto in dolžino terapije pri bolezenskem stanju živali določi lečeči veterinar po svojih izkušnjah in strokovnem znanju in pri tem mora vsekakor upoštevati tudi farmacevtsko sestavo zdravila in predpisano uporabo le-tega. Zavedati se moramo, da mora trajati zdravljenje z antibiotiki, kot pri ljudeh, tudi pri živalih določeno časovno obdobje in najslabše je, če po zaužitju samo nekaj tabletk samoiniciativno prenehamo s terapijo, ker je pacientu bolje.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Emil Senčar, dr. vet. med.

Objavljeno v petindvajseti številki revije Kužek