O (pasji) oliki

Vsak skrbnik si želi, da bi se lahko s svojim psom sprehodil sproščeno in ob obveznem razgibavanju svojega štirinožca odplaknil še svoje skrbi in vsakdanji stres. Če želimo tak sprehod omogočiti sebi in drugim, je treba upoštevati nekaj pravil.

Po določilih Zakona o zaščiti živali je treba imeti svojega psa vedno pod nadzorom, na javnih mestih pa mora biti pes na povodcu. Prav je, da na sprehodu pomislimo predvsem na mimoidoče, ki psa nimajo, si ne želijo pasje pozornosti ali se ga celo bojijo. Ne nazadnje pa moramo najprej poskrbeti za varnost svojega psa, ga zaščititi pred slabimi izkušnjami pri srečanju z ljudmi in drugimi psi, pred nenadnim skokom na cesto, pred paničnim pobegom …

Srečevanje

Psa na ulici ali na sprehajališču vodimo na povodcu, stran pravzaprav ni pomembna. Ob srečevanju z drugimi osebami, predvsem z otroki ali drugimi psi, pa je prav, da povodec primemo in psa prestavimo na nasprotno stran od tiste, po kateri se nam približuje pešec. Prav tako zamenjamo stran vodenja psa, kadar gremo mimo vrat lokalov, trgovin, ki bi se lahko nenadoma odprla in bi osebo, ki izstopa, lahko prisotnost psa prestrašila. Seveda pride v poštev tudi obratna možnost: lahko se prestraši tudi pes in se odzove nepredvidljivo. Med vrati in psom mora biti vedno vodnik psa. Posebno pozornost posvetimo mimoidočim nenavadnega videza, ki so za psa zanimivi, morda celo zastrašujoči. Sem spadajo starejši ljudje s pripomočki za hojo (bergle, hojice, vozički), pa tudi uniformirane osebe, ljudje z nakupovalnimi vrečkami, nazadnje pa tudi mamice z otroškimi vozički. Še posebej mladi psi so neznansko radovedni in bi najraje vtaknili svoj smrček v vsako vrečko, torbo ali voziček. To je treba predvidevati in preprečiti, če si ne želimo slišati upravičenih pritožb. V isto skupino spadajo tudi rolkarji, tekači, kolesarji … Skratka vsi, ki se gibljejo hitreje od nas. Za psa lahko predstavljajo plen, zato je že mladička treba naučiti, da bo do naštetih motenj ravnodušen. Na vsakem sprehodu je priložnost za učenje, ki jo nikar ne zamudimo. Pravilno vedenje je treba seveda nagraditi. Na vse našteto skrbnika psa opozorijo v vsaki dobri pasji šoli in omenjene prvine v urbanem okolju tudi skrbno vadijo.

Nemalokrat se zgodi, da želijo mimoidoči psa pobožati, morda to želijo omogočiti svojemu otroku. Vloga vodnika je tu zelo pomembna: psa mora naučiti, da ne sme samodejno k tujcu, ampak mora počakati, da mu vodnik to dovoli. Vajo lahko ponavljamo na vsakem sprehodu, ko je priložnost za to, pes pa jo bo zelo hitro osvojil, če ga bo čakala slastna nagrada.

Posebno občutljivo je srečevanje dveh psov. Običajno sta v urbanem okolju oba psa na povodcu, zato lahko vodnika nadzirata srečanje. Dva psa, ki se ne poznata, sta lahko zelo nepredvidljiva, še posebej, če gre za dva samca ali samice s slabimi izkušnjami. Psi na povodcu imajo bistveno zmanjšano možnost medsebojne komunikacije in tako tudi oddajanja pomiritvenih signalov. Če psi niso vajeni sporazumevanja z drugimi psi na povodcu, lahko pride do zapletov, zato se bližnjemu srečanju z neznanim psom razumen vodnik izogne. Če se srečata dva znanca s psoma, je tudi pasje pozdravljanje dovoljeno, a le za kratek čas. Nato naj pes mirno sede in počaka, da se vodnika poslovita.

Na sprehajališčih srečujemo tudi pse brez povodca, ki prosto tekajo ob vodniku. V večini primerov gre za vodljive in dobro socializirane pse, ki so si z vzornim vedenjem zaslužili zaupanje vodnika. Nenapisano pravilo pravi, da vodnik, ki vidi prihajati navezanega psa, nadene povodec tudi svojemu in obratno: prost pes je zagotovilo, da lahko mirno spustimo tudi svojega psa. Izkušnje kažejo, da se dva prosto tekajoča socializirana psa najlaže sporazumeta in da do pretepa pride zelo redko. Posebno pozornost namenjamo pri srečanjih mladičev. Ti morajo imeti v najnežnejšem obdobju le dobre izkušnje v stiku z drugimi psi, ljudmi, živalmi …, zato mladička odpnemo s povodca le v varnem in nadzorovanem okolju.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Mojca Sajovic

 

Objavljeno v sedmi številki revije Kužek