DOBILI SMO MLADIČKA. Ena prvih stvari, ki jo mora osvojiti, je opravljanje potrebe zunaj in ne v stanovanju.
Prihod novega mladička v naš dom je vselej lep dogodek, ki pa ga spremljajo nove zadolžitve novih lastnikov. Ena prvih nalog je učenje na opravljanje potrebe zunaj. Pri tem bodo ključnega pomena naša doslednost, vztrajnost in dobro opazovanje psa.
Prvo pomembno informacijo moramo dobiti že od vzreditelja. Če je imel mladiček že v leglu možnost, da je potrebo opravljal na prostem, bo naše delo zelo olajšano, saj moramo le vzdrževati že naučeno vedenje mladiča in mu omogočiti izhod na prosto, ko je čas za opravljanje potrebe.
Kako vemo, kdaj bo mladiček opravil potrebo?
Razpon časa med enim in drugim opravljanjem potrebe je odvisen od časa hranjenja in bioritma posameznega psa. Mladički opravljajo potrebe predvsem:
– takoj po počitku;
– po pitju in hranjenju;
– po vznemirjenju (ko pridemo domov, ko pridejo obiski in podobno);
– po igri, veselju, norenju.
Najprej se moramo držati načela, da mladička vedno peljemo ven takoj po tem, ko se zbudi. Najbolje je, da ga, ko se prebudi, dvignemo v naročje in ga odnesemo na prosto ter tam počakamo toliko časa, da opravi vse potrebe in ga pri tem tudi pohvalimo.
Z dobrim opazovanjem našega mladička lahko zelo dobro predvidimo njegov bioritem in temu prilagodimo njegove izhode. [members_only] To pomeni, da opazujemo, koliko časa preteče med hranjenjem in opravljanjem potrebe. Običajno se razpon časa giblje okoli 15 do 30 minut, vendar to ni pravilo in ne drži nujno za vsakega psa. Ko torej ugotovimo, koliko časa po hranjenju bo opravil potrebo, lahko tudi čas hranjenja prilagodimo tako, da bomo mladičku lahko zagotovili pravočasen izhod na prosto, kjer bo lahko opravil svoje potrebe.
Ko pridemo domov, se nas bo večina psov razveselila in mnogi, predvsem mladički, ob razburjenju še ne morejo kontrolirati uriniranja. Zato je naša prva naloga, da s svojim vedenjem ne stopnjujemo razburjenje psa ob našem prihodu in hkrati, da mu omogočimo izhod na prosto, kjer bo lahko opravil svojo potrebo.
Če psičku uide v stanovanju, ga za to nikakor ne oštejmo! Še posebej, če smo lužico ali kupček opazili po tem, ko je pes potrebo že opravil. Raje se vprašajmo, zakaj smo zamudili pravi trenutek, da bi ga odnesli ven. Ne pozabimo dobro počistiti mesto, kjer je opravil potrebo, saj se bo ponovilo na istem mestu, če bo vonj ostal tam.
Psi, ki imajo na voljo veliko prostora, si le tega lahko razdelijo na mesto, kjer počivajo in mesto, kjer opravljajo potrebo. Zato si pri navajanju na sobno čistočo lahko dobro pomagamo tudi s hišno kletko, ki jo psu predstavimo kot njegov prostor, kot prostor, kjer se hrani, si lahko odpočije in si zagotovi mir, ko ga potrebuje. Z omejitvijo prostora si pes ne bo mogel več izbirati mesta za počitek in mesta za opravljanje potrebe. Le redki psi bodo potrebo opravili na svoje ležišče.
Na izbiro sta dve možnosti. Ena je, da vstajamo in mladička tudi ponoči peljemo ven in počakamo, da opravi potrebo. Druga, ki nam bo zagotovila več počitka, pa je, da mladička peljemo ven pozno zvečer in zelo zgodaj zjutraj. Pri tem pa seveda upoštevamo zadnjo uro hranjenja, ki naj ne bo prepozna. Če ga nazadnje nahranimo ob 18. uri in mu zadnji izhod zagotovimo pozno zvečer, tik pred spanjem, bo lahko uspešno izpraznil svoje črevesje in počakal do zgodnje jutranje ure, ko bo na vrsti nov izhod.
Katerikoli način navajanja na sobno čistočo boste izbrali, ne pozabite, da je vse odvisno od vas in vaše doslednosti. Čas pasjega otroštva ni čas za našo lenobo. Tudi če je mraz, če zunaj pada dež in smo zares udobno nameščeni za počitek, je v tem času bolj pomembno ujeti vsak pravi trenutek, da našega mladička spustimo na prosto, ko mora opraviti potrebo. Manj ponesrečenih trenutkov bo pomenilo hitrejšo sobno čistočo našega mladička!
[/members_only]Kaja Toroš
Pasja šola Fajn Pes
Objavljeno v četrti številki revije Kužek