Prisoten je v vsaki številki vaše najljubše revije. A to opazi le malokdo, kar pravzaprav ne čudi. Ni namreč podpisan pod članki, naredil ni še nobenega intervjuja, ne fotografira. In tudi pisali še nismo o njem nikoli doslej. Pa vendar. Če pogledate v kolofon, v podatke o reviji, ga najdete vsakokrat. Žan Nekrep je namreč idejni oče, ustanovitelj in direktor Kužka. Če odmislimo ekipo urednice, piscev, fotografov, lektorjev…, je prav on tisti, ki je zaslužen, da je revija nastala. In da je, seveda, postala vaša najljubša.
Pogovor z njim v tokratni številki ni naključje. Mogoče je treba trikrat ali štirikrat pogledati na koledar, a je vendarle res. Naša revija letošnje leto, v tem času nekako pravzaprav, praznuje peti rojstni dan. In smo si rekli, da je pa zares že skrajni čas, da besedo ali dve o tem pove tudi Žan, ki se po navadi skriva pred spraševanjem in fotografiranjem. In smo mu zato rekli, naj vendarle že pove stavek ali dva. Ampak potem, kakopak, je nastal intervju.
Od kje ideja za revijo Kužek? Za takrat popolnoma nov projekt, ki je bil, roko na srce, glede na velikost tržišča, splošno stanje v Sloveniji … in drugo, riziko? Ne nazadnje si ga začel tudi povsem sam, brez vlagateljev, sponzorjev …
Vedno sem imel zelo rad živali in še danes pravim, da je moj najboljši prijatelj moj Jon, ki je tudi kriv za to, da sem sploh začel z revijo. Ko sem iskal informacije, da bi dobil znanje o psih v slovenskem jeziku, nisem našel ničesar omembe vrednega. Moja začetna ideja je bila, da začnem s spletno stranjo kuzek.si. Potem pa sem si rekel da bom poskusil tudi z izdajanjem revij. Res je, da sem šel v to čisto sam, kar danes gledano ni bilo le pogumno, ampak drzno in tudi malce noro ravnanje (smeh). Sploh zato, ker še zdaleč nisem imel dovolj denarja za uresničitev projekta. Imel pa sem precej izkušenj, saj sem dotlej sodeloval pri nastajanju več revij pri različnih izdajateljskih hišah. In gorečo željo, da bi revija vsebinsko in vizualno bila maksimalne kvalitete. Denar sem si sposodil pri banki in se podal v uresničitev zamisli. Če sem iskren, ne vem, kako bi odplačal kredit, če mi ne bi uspelo. Ampak danes mi ni žal.
V izdajanje revije si šel zares pogumno.
Da, vendar ne pretirano v neznano, glede na povedano o izkušnjah. Treba je imeti tudi neke meje, se zavedati stvari in predvsem dejstva, da človek kljub želji, načrtom, volji in drugemu vsega pač ne more naenkrat. Kužek kot revija je bil najprej mišljen, da izide dvakrat letno. Potem pa smo se odločili, da preskočimo kar na šestkrat (smeh). Smo si rekli, zakaj pa ne … Kasneje smo dodali še revijo Mucek in danes imamo že dvajset izdelkov, ki jih izdajamo vsako leto. Knjige, rokovnike, zloženke, koledarje …
Kar pa ne pomeni, da je rokovnik tvojih idej in načrtov že poln.
Nikakor. Letos pričakujemo, da bomo naredili velik preskok naprej, saj bomo začeli snemati video posnetke in se tako približali bralcem z video vsebino. Na tak način tega ni naredil še nihče v Sloveniji. Do konca leta bomo izdali tudi novo knjigo, kar je še skrivnost. Idej je še nekaj, ampak je treba lepo po vrsti.
Na kateri projekt si najbolj ponosen?
[members_only]
To je pa težko vprašanje, ker bi težko izpostavljal. Ampak mislim, da je kljub vsemu to Kužek. Vse skupaj se je, kot sem rekel, začelo s spletno stranjo, ki je nato prerasla tudi v revijo. V zvezi s tem bi dodal še to, da smo pred kratkim spletno stran prenovili, sedaj je še bolj pregledna, in dodali smo tudi nove brezplačne izdelke in brezplačne e-knjige. Kot sem rekel, delamo.
Revija aktivno sodeluje tudi z dobrodelnimi organizacijami na področju zaščite živali.
Vsako leto pomagamo pri promociji dobrodelnih dogodkov in tudi od vsakega prodanega koledarja in drugih izdelkov namenimo od 15 do tudi 50 odstotkov od prodaje v dobrodelne namene, tako da vsako leto zberemo kar lepo vsoto denarja. Vedno pa zahtevam dejansko dokazilo od na primer društva, da sporoči, zakaj je bil denar porabljen. Te stvari tudi objavljamo na spletni strani in v reviji Kužek. Osebno menim, da je prav in treba obveščati, da so stvari transparentne … Še posebej pri denarju.
Če se malce pošaliva in posplošiva, ustanovitelja in direktorja revije o psih si najbrž ni mogoče predstavljati brez psa.
Menda res ne (smeh). Jasno, tudi sam imam kosmatinca. Jon, yorkshirski terier, ima devet let in sicer živi večinoma pri mojih starših. To se mi zdi glede na obveznosti, ki jih imam, najbolj prava rešitev. Nič mu ne manjka in v času moje odsotnosti ni sam, ima družbo. Težko si predstavljam, da bi ga imel povsem sam. Najbolj uboga mene, pa ne vem, zakaj (smeh). Že pred njim sem imel terierja. Jon je hišni kuža, ki ne mara kopanja in ki je preveč razvajen. O trmi in uveljavljanju svoje volje pa raje ne bi. Morda kdaj drugič … (smeh)
Kot si že omenil, sodeluješ tudi z društvi za zaščito živali in zavetišči za zapuščene živali. Kaj meniš o problematiki zapuščenih živali?
Res mi je žal, ko vsak dan spremljam zgodbe o živalih, ki niso ničesar krive in imajo neodgovorne lastnike. Vedno sem pripravljen pomagati društvom, zavetiščem ali organizacijam, ki delujejo na tem področju. Za govoriti o sami problematiki in o tem, zakaj do nje pride, pa je premalo časa in prostora, žal.
Če lahko že napoveva, ob petem rojstnem dnevu bo 3. septembra praznovanje, kamor so vabljeni tudi bralci.
Sam menim, da je to dogodek leta za vse ljubitelje psov in vseh živali v Sloveniji. Na njem bo, kot kaže, okoli 50 stojnic, kužkova torta, predstavljala se bodo podjetja iz vse Slovenije in tudi društva, ki pomagajo živalim. Omenil bi še zelo zanimiv program, ki bo trajal od jutra do večera. Pridružite se nam s potrditvijo udeležbe dogodka na naši Facebook strani. Menim, da brez bralcev na takšnih rojstnih dnevih ne gre. Navsezadnje izhajamo prav zaradi vas in za vas, zato vabljeni v čim večjem številu. Ni vstopnine, prinesite le dobro voljo, za vse ostalo bomo poskrbeli skupaj.
Bi glede na povedano ob tej priliki kaj sporočil tudi bralcem?
Vsekakor. Res sem vesel, da dobivamo toliko pohval o reviji in da vam naša vsebina koristi. Če imate kakršnekoli predloge, komentarje ali tudi pripombe, lahko kadarkoli pišete na elektronsko pošto zan@kuzek.si in vedno vam bomo odgovorili. Vsako mnenje šteje in še enkrat bi se vam zahvalil. Zaradi vas sploh obstajamo in praznujemo pet let. In seveda gremo dalje v naslednjih pet …
[/members_only]
Roman Turnšek
Objavljeno v trideseti številki revije Kužek
