Kolumna: Vragolije vesele kraševke, 15 del.

kolumna-14-1Vse najboljše, draga Jena! Tri srečna pasja leta, polna dobrot, sprehodov in pasjih porednosti. So res že tri? Naša punca se najbrž pretvarja, da ima tri mesece, saj je pravi velik razigran mladič. Letos je za nas sicer pravo leto trojk: Jena in David praznujeta tri leta, z možem pa 30. Blondinke smo v letih včasih malce pozabljive. Ne bi se rada hvalila s tem, a v tem hitrem tempu se zgodi, da pozabim pokukati v Jenino XXL shrambo briketov. Mož me takoj obvesti, da je zaloga kritična, ko je hrane le še za dan ali dva. Nič hudega, v nekaj dneh pride iz Nemčije – iz tujine jo naročam, ker je precej cenejša in še brezplačno jo dostavijo na dom. Toda premostitveno obdobje moramo vendarle preživeti. Lokalnemu mesarju se kar smeje, ko od njega odidem z veliko vrečko, Jena pa je tri, štiri dni v pasjih nebesih. Jetrc, srčkov, ledvic in pljuč je v izobilju, na dan pa lahko brez težav zmaže slab kilogram. Neverjetno, koliko leska dobi dlaka po kratki dieti! In kar težko je verjeti, kakšne količine lahko naš srednje velik pes pospravi, glede na to, da ima sicer brikete na voljo ves čas. Le lansko leto, ko je dojila svojih šest mladičev, je vsak dan zmazala kilogram suhe hrane, leto dni pozneje pa so njene male kepice že prave velike mrcine, ki povečini že prav resno čuvajo svojo družino in njihov teritorij. Včasih se prav nasmejim njihovim zgodbam, ki so v veliko odtenkih tako zelo podobne našim. In vendar je naša punca upihnila že tretjo svečko. Kako hitro se obrnejo dnevi, tedni in leta s psom! Naš pasji prijatelj Jogi, ki ga je babi rešila iz zavetišča, ima zdaj že kolumna-14-214 let. Napadel ga je rak, vse kaže, da je letošnja pomlad zadnja, vse manj laja in giba se počasneje, a ko zagleda Jeno, kako se oblizuje nad njegovimi briketi, jih hitro zmaže vse do zadnjega. Jena ga še vedno vabi k igri, a pri tem ni najbolj uspešna. Se pa zato z njo z veseljem igrajo sosedovi psi in v eni od številnih pasjih radosti je letos že marca staknila štiri klope. Ker ima alergijo na ampule, sem imela kar cmok v grlu, preden sem ji namestila ovratnico proti zajedavcem, ki jo k sreči dobro prenaša. Naslednjih osem mesecev je varna, menda celo med čofotanjem po vodi, ki ga z veseljem že prakticira.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Jana Puhar

 

Objavljeno v sedemnajsti številki revije Kužek