En kužek ali dva, to je zdaj vprašanje

en-kuzek-ali-dva-to-je-zdaj-vprasanje-3Ste tudi vi že razmišljali, da bi svojemu ljubljenčku priskrbeli novega najboljšega prijatelja? Vam je težko pri srcu, ko odhajate v službo, in veste, da se bo vaš ljubljenček medtem dolgočasil? Ste velikokrat občudovali lepo vzgojen pasji parček na sprehodu? Ali si preprosto ne želite, da bi bil vaš kužek »razvajeni edinček«? Ali pa imate toliko energije, da bi jo lahko izvažali, in ste prepričani, da boste zlahka kos dvema nadobudnima štirinožcema?

Za marsikaterega lastnika dveh psov ni lepšega prizora, kadar se zvečer stisneta skupaj in mirno zaspita. Preveva ga zadovoljstvo ob pogledu na uigrano, skupno igro psov v stanovanju ali na prostem. Vendar pa vam bo veliko lastnikov dveh (ali več) psov potrdilo, da stvari niso vedno rožnate – veliko psov se kljub trudu lastnikov preprosto ne prenaša. Za vas smo zbrali nekaj nasvetov, kako se znajti z dvema psoma ter na kaj morate biti pozorni. Razvrstili pa smo tudi glavne dejavnike, ki govorijo v korist in proti taki ureditvi.

Prednosti:
•    Če se psa dobro razumeta, se ne dolgočasita, kadar ostaneta sama doma.
•    Na sprehodih po navadi ne iščeta pasje družbe za vsako ceno, saj sta drug drugemu dovolj – sicer ovohata kakšnega mimoidočega psa, potem pa skupaj nadaljujeta pot za vami.
•    Če je pes, ki je bil prvi pri hiši, starejši in dobro vzgojen, obstaja velika možnost, da bo mlajši posnemal njegove gibe in hitreje usvojil nove ukaze (na primer odpoklic, »sedi«, »prostor« in podobno).
•    Psa, ki se dobro razumeta in se skupaj rada igrata, precej pogosto »izumita« tudi kakšno svojo igro (na primer poseben slog lovljenja, skrivanja in podobno).
•    Ni lepšega pogleda, kot je pogled na psa, ki se v spanju stiskata kot mladička v leglu.
•    Že ob krajši odsotnosti enega ali drugega se vidno pogrešata ter sta zelo prisrčna, ko se nato navdušeno pozdravita in ljubkujeta.

Kot vsaka stvar pa tudi skrb za dva kužka prinaša kar nekaj slabosti. Največja težava je ljubosumje, ki ga je velikokrat kljub doslednemu trudu lastnika in ožjih družinskih članov skoraj nemogoče odpraviti. Zgodi pa se tudi, da se dva psa ne marata in fizično ne prenašata, kar lahko lastnika stane zelo veliko večmesečnega truda in živcev.

Slabosti:
•    Med psoma velikokrat pride do ljubosumja, ki se v njunem odnosu lahko pojavi šele čez nekaj mesecev ali let, čeprav sta bila pred tem »najboljša prijatelja«.
•    Podrejeni pes je nenehno pod stresom, prav tako tudi dominanten (zaradi tega oba lahko tudi izrazito shujšata).
•    Stroški veterinarja, prehrane (na primer posebne, drage diete) in letovanja (na primer kampiranja ali pasjega hotela) so dvojni.
•    Včasih je težko dobiti varstvo za enega psa, kaj šele za dva.
•    Če imate dva psa večje pasme, potrebujete večji avto, morda celo večje stanovanje ali vrt (ni pa nujno).
•    Če imate psa, ki je že vzgojen, se lahko zmede (celo ustraši), kadar mlajšega glasno učite novih povelj.
•    Če je starejši pes nevzgojen, obstaja velika verjetnost, da bo prišlek prevzel vse njegove slabe navade, tako da boste imeli dvojno delo na sprehodu in doma.
•    Nekateri psi so med seboj tako nezdružljivi, da jih morate peljati ločeno na sprehod, ločeno hraniti ali celo fizično ločiti v stanovanju.
•    Nekateri lastniki trdijo, da se dva psa bolj navežeta drug na drugega kot na gospodarja, zaradi tega pa ju je težje vzgajati.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAKakšna naj bo starostna razlika med kužkoma?

Večina strokovnjakov in lastnikov dveh psov odsvetuje, da istočasno kupite dva mlada kužka, saj menijo, da je najboljša razlika v starosti psov dve do tri leta. V tem času se lahko posvetite novemu družinskemu članu, ga ustrezno navadite na čistočo in ga izšolate, potem pa enako ponovite z mlajšim kužkom. Iz osebnih izkušenj pa lahko rečem, da včasih zadošča le nekajmesečna razlika v tem, kdaj pripeljati domov drugega psa. Tako je intenzivnost ukvarjanja s psi večja, vendar pa se po recimo enem letu zmanjša in umiri. Pri kužkih velja podobno kot pri otrocih – nekateri starši zagovarjajo vsaj nekaj let razlike med sorojencema, da se lahko posvetijo najprej enemu in nato drugemu, nekateri pa raje pohitijo in imajo otroke enega za drugim, saj zagovarjajo majhno starostno razliko in podobne potrebe otrok.

Star in mlad kužek skupaj?

Pasji lastniki mnogokrat svojemu ostarelemu ljubljenčku za družbo pripeljejo mladega kužka, češ da ga bo ta pomladil in mu vlil potrebne energije. Žal pa je velikokrat tako, da nadobudni kratkohlačnik neznosno nadleguje ostarelega gospoda ali damo, ki ne potrebuje takega vznemirjenja v pozni starosti, temveč le miru in topline ter čim manj stresa. Seveda obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo. Najbolje pa svojega psa poznate sami, zato boste lahko ocenili, ali ga na sprehodu mladi psi zanimajo ali se jim na daleč izogne.
Nekateri starejši psi niso strpni do sitnih mladičev, ko pa ta odraste in se »zresni«, ga starejši sprejme. Lahko pa je ravno nasprotno – ko pride mladiček k hiši, mu starejši dovoli jesti iz svoje sklede, ko pa odraste, pride do resnega spora.
Nekateri lastniki priporočajo, da je vsaj prvih šest mesecev treba peljati mladega in odraslega psa na sprehod ločeno, saj imata različne potrebe glede gibanja in spoznavanja okolja. Lahko pa se izkaže, da imata mladič in ostareli pes približno enake potrebe po kratkih sprehodih večkrat na dan (če ima recimo star pes težave z mokrenjem).
Veliko lastnikov prepusti »vzgojo« mladega psa starejšemu, tako da jih opozarjajoči lajež in celo kakšen »vzgojni« ugriz starejšega niti ne moti. Vendar pa se taka kombinacija lahko hitro sprevrže v neznosno bitko za prevlado, kdo bo »glavni«, saj se le malokateri starejši pes prostovoljno umakne mlajšemu, še posebej, če gre za psa istega spola.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

I. A.

Objavljeno v sedemnajsti številki revije Kužek

 

 

1 komentar

Comments are closed.