Štejejo trenutki. Čas se je takrat v maju 2010 za Nino zagotovo ustavil. Preživela je hudo prometno nesrečo. Postala je tetraplegik. Njeno življenje je do tedaj oblikovalo marsikaj, ukvarjala se je z novinarstvom, bila radijska voditeljica ali povezovalka prireditev ter počela številne aktivnosti. Osrečeval jo je tudi šport.
Hvaležna je še za eno priložnost.
Danes se posveča delu v komisiji za preprečevanje korupcije, trenira pa tudi ples z vozičkom. Pogumno dokazuje, da lahko stvari počnemo na različne načine.
Povejmo že na začetku: v avtomobilu ni bila sama, z njo je bil tudi pes Lego.
Dejstvo je, da je pes čuteče živo bitje. Kaj imate z vašim kužkom skupnega na ta »tragičen« dan?
Lego je bil z menoj v avtomobilu, ko se je zgodilo moje drugo rojstvo. Med prevračanjem avtomobila ga je vrglo iz njega in stekel je do najbližje hiše. Kot da bi iskal pomoč. Ljudje iz te hiše so nato poklicali reševalce. Najprej so javili na policijo, da gre za nesrečo s smrtnim izidom. Zdravnik reševalec je nato opazil še nek življenjski znak in me oživil. Šlo je za sekunde. Če me ljudje, verjamem, da po zaslugi mojega Legota, ne bi opazili, me ne bi bilo več.
Od takrat naprej sva oba precej občutljiva na nepričakovane glasne zvoke iz okolice. Verjetno zato, ker je takrat moralo hudo pokati, ko se je lomila in trgala pločevina. Zdi se, da je Lego od takrat na nek način postal močno zaščitniški, po drugi strani pa prestrašen, kadar sliši nenadne zvoke. Takrat se vedno stisne k meni in ne more nehati lajati. Vsakič, ko začuti, da se odpravljam od doma, postane žalosten in mi skoči v naročje, kot da me ne upa pustiti oditi …
[members_only]
Zagotovo ob njem občutite radost in toplino, saj je vaš angel. Poznate njegovo razpoloženje? Kako sta se našla?
Res je. Topline in navezanosti se sploh ne dá opisati. Drug drugega močno čutiva. Spomnim se veliko trenutkov, ko mi je bilo po nesreči hudo in je prišel do mene, mi položil glavo na prsni koš. Kot da bi želel potolažiti moje srce. Lego je pravi mulček, vedno navihan in pobalinsko razpoložen. Kadar pa nisem najbolje razpoložena, ne zahteva pozornosti in igre kot običajno, ampak se stisne k meni, češ, vse bo v redu.
Lego si je pravzaprav nas izbral. Sestra in nečakinja sta videli oglas za kužke. Ko sta si jih šli ogledat, je bil Lego tisti, ki se je prikobacal do njiju in bila je ljubezen na prvi pogled.
Ali je po svoji naravi bolj podrejen ali tekmuje za naklonjenost?
Nikakor ni podrejen, daleč od tega. Zelo dobro ve, kaj hoče in vedno želi veliko mero pozornosti. Vem, da je razvajen in me mojstrsko vrti okoli tačke, ampak tako ustreza obema. Mogoče to ni ravno po pravilih, ampak tako je. Zasluži si vso ljubezen in razvajanje.
Kaj Lego obožuje?
Čohanje po trebuščku, svoj »cofek« – vrv z vozljema za igro, drobne pasje priboljške, tiščanje na kavču, divjanje v naravi in trenutek, ko se odpravimo spat. Vsak večer nestrpno čaka, da se odpravimo v spalnico.
Marsikdo, ki postane tetraplegik, se ne želi več premikati naprej. Kako sprejeti občutek nemoči in odvisnosti?
Hm, mogoče se zdi, da je konec sveta in življenja, ko se ti zgodi kaj takega, ampak jaz tega ne razumem. Že od začetka sem hvaležna za to priložnost, za še en začetek in za vse stvari, ki jih bom še lahko doživela. Življenje je lepo, če si le dovoliš to opaziti. Ko enkrat tako malo manjka, da bi lahko bilo vsega konec in da bi lahko bil prikrajšan za vse čudovite drobnarije življenja, moraš biti srečen, da dobiš priložnost opijati se z vsem, kar prinaša nov sončni vzhod. Nemoč in odvisnost sta najtežji del vsega tega. Saj se hitro navadiš prositi za pomoč, čeprav je tudi to hudičevo težko, ampak meni je najtežje to, da je treba vsak dan vnaprej tako skrbno načrtovati, vse zahteva neprimerno več časa ter fizične in psihične energije. No, takšna cena za polno življenje je vseeno smešno nizka.
Kako se je Lego privadil na vaš življenjski slog in kaj vse lahko z njim počnete?
Lego se je super navadil. Nekaj časa je potreboval, da se je navadil, da ne morem več poklekniti k njemu, se z njim valjati po tleh in se poditi naokrog. Njegova Nina je bila pač čez noč drugačna. Zdaj pa osvaja »teren«. Zdaj pač sama ne hodiva na sprehod, skopa in očisti ga mami, sicer pa počneva vse tako kot prej. Za ljubezen in cartanje sva polno sposobna.
Med terapijo ste spoznali tudi svojega sedanjega partnerja paraolimpijca Gala Jakiča. Kaj vaju osrečuje?
Uh, vse (smeh). Skupni trenutki, ne glede na to, kako jih preživiva. Nikoli nama ni dolgčas, pa če čvekava in sanjariva o prihodnosti na domačem kavču, ali pa če se potikava naokrog. Osrečuje naju to, da naju je življenje pripeljalo skupaj in da lahko skupaj razvijava vse te lepe načrte za vsak dan sproti in za daljno prihodnost.
Pogosto se dogaja, da se nekateri s psi ukvarjajo vse prej kot pravilno. Kaj menite o neodgovornem ravnanju s psi?
Jaz se z Legom ukvarjam vse prej kot pravilno, če upoštevam osnovna pravila mojstrov na tem področju. Ne pričakujem, da bo ves čas počel to, kar hočem, puščam mu veliko svobode in velikokrat me on »vodi« po lastnih željah. Je to neodgovorno? Mogoče, ampak res se ne bi mogla pripraviti do tega, da mu ne bi puščala čim več svobode, kolikor mu je le lahko. Je samo svoje čudovito bitje. Priden je in ubogljiv, ima pa tudi svoje muhe. Kot mi vsi. Drugače pa sva zelo odgovorna, pospravljamo kakce, ne sme tekati sam naokrog, vedno paziva, da sva zgledna občana. Kar se tiče neodgovornega ravnanja s psi, pa me seveda stvar jezi, saj kratko vedno potegnejo kužki. Našo prejšnjo psičko je ubil pes iz soseščine in ni prva njegova žrtev. Ne glede na to, kako mi je še danes hudo, ne krivim tega psa, ampak lastnika, ki je primer neodgovornega lastnika za v leksikon. Neodgovorni lastniki naredijo nesrečne in nevarne pse.
Vaša misel za bralce revije Kužek?
Brez kužka si težko predstavljam življenje. Kužki zaslužijo zgolj najboljše, saj tako brezpogojno ljubezen, kot nam jo dajejo ti kosmatinčki, težko najdemo kje drugje. Vračajmo jim jo in upoštevajmo, da so izjemno čutna bitja, ki jih prav tako kot nas hudo zaboli, kadar smo do njih grdi in krivični.
Viktorija Stoger
Objavljeno v peti številki revije Kužek
