Idealni par
Sicer ne moremo reči, da jo s seboj vodi tudi v službo, a tisti, ki poznajo televizijskega voditelja Andreja Geržino, pravijo, da sta z njegovo kosmatinko nerazdružljiva. S seboj jo namreč jemlje skoraj povsod. Voditelj, ki ga ob petkovih jutrih gledamo v oddaji Dobro jutro, s svojo hišno ljubljenko predstavljata idealni par. Če gre verjeti, se menda idealno dopolnjujeta. In mirno je zato reči, da sta zanimiva.
Zanimivo je, da sem se že pred najinim »pasjim« intervjujem nekoliko pozanimal o tebi in tvoji kosmatinki ter dobil zanimive informacije. Če te za začetek vprašam, ali morda uganeš, kaj in o čem vse?
Hm, kakšno stvar pa verjetno res. Upam, da so ti povedali lepe stvari (smeh).
Tudi. Morda za začetek vprašanje, ali se strinjaš z rekom, da je pes zrcalo lastnika?
Se. Žival, če konkretno govoriva o psu, potrebuje nego, oskrbo, ustrezne bivalne pogoje in seveda vzgojo. Z nami, ne glede na svojo vrsto, poreklo in drugo, sobivajo v urbanem okolju in temu primerno se morajo tako kot ljudje prilagajati. Naučiti in vzgojiti jih je lahko marsikaj, a brez nič ni nič. Sicer pa se tega nisem spomnil ali odkril jaz. Dovolj je pogledati okoli sebe in drug drugega, pa lahko hitro ugotovimo, kako in kaj ter kdo je kdo. Tudi psi so si tako kot ljudje medsebojno različni, vsak je svoj značaj in vsak ima svoje navade, kar je večinoma odvisno od lastnika in odnosa. Zato se sam povsem strinjam s tem rekom.
Prej sem omenil, da je o vaju s tvojo kosmatinko slišati zanimive informacije. Osebno se mi je zelo zanimivo, pravzaprav nenavadno, zdelo to, da naj bi te poznala do podrobnosti. Ona tebe in ne nasprotno, kot bi bilo praviloma ali bolj logično.
Res je. Ampak tako je. Lila me zares pozna skoraj do podrobnosti. Ne vem, ali in koliko ima pri tem vlogo njeno malteško poreklo ali kaj drugega. Ne glede na to, je dejstvo. Ugotovil sem namreč, da med drugim celo brez kakšnih posebnih opaznih znamenj zna uganiti moje razpoloženje. Sprva so se mi malo smejali, a se je izkazalo, da je vendar res. Ve, kakšne volje sem. Če sem slabe ali žalosten, se pride stiskat, ko pa postanem dobre, pa odide (smeh). Najprej sem, priznam, tudi sam pomislil, da se motim. A enako ravna tudi pri drugih. Rekel bi, da ima čut za ljudi.
[members_only]
Resno?
Da. Vem, da je morda res težko verjeti … Na primer pri obiskovalcih. Vsakega sprejme z laježem, čez čas pa enim zleze v naročje. Do zdaj se še nikoli ni zmotila. Če se želim pri kakšnem človeku prepričati o njegovem značaju, nanj preprosto spustim Lilo. Seveda pa mi je jasno, da se utegne kdaj tudi zmotiti! Ne nazadnje se tudi mi, ljudje.
Bi morda v nekem smislu morda lahko šlo za posledico kakšnega šolanja?
Ne, ker nikoli ni hodila v šolo ali obiskovala kakšen tečaj. Vse, kar zna, smo jo naučili doma ali pa se je tudi sama.
Kaj meniš o šolanju, tečajih …?
Mislim, da je šolanje pametno in velikokrat tudi potrebno, čeprav ga mi nismo obiskovali. Rekel bi, da je odvisno od vsakega posameznika. Človeka in psa, obeh. Naša Lila je, kljub temu da je bila pasja šola zanjo španska vas, zadosti pametna. Predvsem za tisto, kar odgovarja njej (smeh).
Kaj pa sicer?
Ne zna (beri: noče) hoditi na vrvici, laja na poštarje, ne mara veterinarjev, ne prenese drugih mačk in pretirano tudi ne psov, namesto pešačenja se raje vozi v avtu. A ker je majhna, je kljub vsemu obvladljiva in tudi ubogljiva. S hrano, za razliko od marsikaterega drugega psa, pri njej nimamo težav. Jé predvsem brikete in kakšen košček mesa. Pojedla bi skoraj vse. Ne mara le oliv, kumaric in podobnih »zvarkov«, ki ne dišijo ali nimajo okusa po mesu. Zato pa, kar je zelo dobrodošlo, zamere in mule, čemur se pač ne da vedno in povsod izogniti, nikoli ne kuha več kot dve uri. Nič kaj preveč žensko (smeh), toda zelo dobrodošlo in praktično!
Zagotovo. Kaj pa kakšna manj prijetna lastnost?
Spretno uporabljanje in izrabljanje različnih dogodkov, ki jih dožene, v svojo korist. Po navadi rečem, da je dama prve klase. Ima svojo košaro, a zanjo kot kaže ni dovolj mehka, zato spi seveda na postelji. In to ne kjerkoli, ampak tam, kjer je največ odeje, najbolj mehko in najtopleje. S tem nimamo težav, saj je redno in ustrezno negovana, pa tudi majhne rasti je in kljub pretegovanju ne zavzame prevelikega dela ležišča. Kadar je slabo vreme, poležava tudi ves dan, ven pa odide le na potrebo. Ko svoje opravi, se vrne v hišo in že najde kaj, kar počne. Rajši od igranja, ima mir in da je vse po njenem! Čeprav ji praviloma ni preveč do igranja in ima rajši mir, presenetljivo noče biti sama. Kljub temu da smo poskusili vse, da bi jo navadili na to, ni šlo. Zato se prilagajamo dogodkom in usklajujemo.
Na koga med družinskimi člani pa je najbolj navezana?
Name! Res. Lahko vprašaš …
Sterilizacija?
Seveda! Absolutno.
So maltežani tvoja najljubša pasma?
Jasno.
Se ti zdi, da kaj odstopa od siceršnjih lastnosti maltežanov in če da, v čem?
Mislim, da ne. Kot sem že prej rekel, seveda kljub nekim nespornim siceršnjim splošnim karakteristikam tudi pri psih iste pasme težko najdeš dva enaka. Ampak saj razlike preprosto morajo biti, mar ne?
[/members_only]
Roman Turnšek
Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek
