Če pišemo živalsko zgodbo o Denisu Malačiču, zagotovo pišemo zgodbo vzgleda. Maneken, radijski voditelj in od nedavnega znova tudi voditelj pred televizijsko kamero, je z družino namreč poskrbel za primer pretrgane vezi med lastnikom in psom tako, kot bi bilo treba vedno. A žal velikokrat ni. Kdo bi vedel, zakaj? Morda zato, ker smo ljudje v resnici zares zapletena bitja. Ali pa zato, ker ljudje velikokrat ne pomeni ljudje. Ampak to ne bi smel biti razlog. A kljub temu so še vedno tudi zgodbe, ki se končajo in nadaljujejo tako, kot je treba. In ena od njih je tudi pričujoča.
Petletna mešanka s škotskim ovčarjem Bučka je bila psička Denisove babice. Prijateljica in spremljevalka jesenskih dni življenja, ko se ti začnejo počasi prevešati v zimske. Za družbo in krajšanje časa takrat, ko je človek sam, ko so drugi zdoma. Dober par sta bili in dobro sta se razumeli. Potem pa se je življenje nekega dne zasukalo tako, da so se njune poti obrnile vsaka v svojo smer. Babica je morala v dom za starejše, kamor pa Bučka ni mogla. In takrat se je pokazalo, kdo je kdo in iz kakšnega testa. Koliko je primerov, ko v takšnih situacijah, čeprav nič kriva žival, potegne krajši konec in konča žalostno. In velikokrat, verjetno celo največkrat, povsem po nepotrebnem.
Za živahno sterilizirano pol Škotinjo pa se je k sreči končalo srečno. Resda so se njeno dotedanje življenje in utečene navade posledično spremenili, a ovire so bile uspešno premagane in življenje je šlo svojo pot dalje. Za babičino dotedanjo spremljevalko so poskrbeli v družini. Bučka je namreč kljub babičinemu slovesu ostala pri njih. In verjeli ali ne, sploh ni bilo kakšnih večjih težav. Razen neizogibne žalosti ob ločitvi, a tudi to je del življenja. Tako kot pri ljudeh, tudi pri živalih. S pravilnim odnosom in skupnimi močmi so prebrodili tudi to, svoje pa je moral seveda narediti tudi čas. Vsak v družini je postoril nekaj, zato je bilo lažje za vse.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Roman Turnšek
Objavljeno v štirinajsti številki revije Kužek
