Dolžnosti skrbnika za življenjski prostor psa

Ljudje smo si med seboj zelo različni. Drugače sprejemamo sebe, okolico, druge ljudi in vse to drugače vrednotimo. V okolju se tako srečujejo ljudje brez psov in skrbniki psov s svojimi psi. Tisto, kar je za nekoga največje veselje, je lahko za nekoga drugega največji strah. Vsak človek ima pravico do svoje zasebnosti, ne da bi moral za to posebej prositi. Če ne želi stika s tujim psom, do tega preprosto ne sme priti. Prav tako mora biti vsem živalim – mačkam, drugim psom, divjadi – zagotovljena varnost v njihovem življenjskem okolju. Za zagotavljanje teh pravic je odgovoren skrbnik psa, ki mora psa v urbanem okolju voditi na povodcu. Prav tako mora biti pes na povodcu tudi zunaj naselja, ob vsakem srečanju s človekom ali z drugo živaljo in na vseh nepreglednih mestih, kjer bi lahko prišlo do presenečenj. Skrbniki psov in starši bodite še posebej pozorni na otroke, ki želijo božati psa in se zato gibajo naravnost proti psu. Psu moramo preprečiti zasledovanje in napade na živali v gozdu. Na svojem domu mora skrbnik z zanesljivo ogrado preprečiti gibanje psu zunaj zasebne lastnine, po javnih poteh in cestah. Nagobčnik ni obvezen, razen za pse, ki so vodeni v registru nevarnih živali, lahko pa ga uporabimo po lastni presoji. Psa imamo lahko spuščenega zunaj urbanega naselja na preglednih mestih, kjer bomo prvi opazili bližajočo se žival ali človeka, ob pogoju, da ga lahko prikličemo.

Če bomo skrbniki za svojim psom tudi počistili iztrebke, bomo precej prispevali k sožitju med skupaj bivajočimi in različno mislečimi. Kot skrbnik psa je naša dolžnost, da se vživimo v čustva vseh tistih, ki jih je psov strah. Ker ne znajo prebrati znakov, s katerimi pes izraža svoje počutje in namena, s katerim se jim približuje, je njihov strah enako velik, če se jim pes približuje s prijaznim ali sovražnim namenom. Nobena tolažba v smislu »Saj naš pes ni nevaren«, ne pomaga. Treba je poskrbeti za fizično kontroliranje psa s povodcem.

Skrbniki psov smo dolžni zaščititi tudi svoje pse pred nevarnostmi, ki nanje prežijo v okolju in tudi doma, ko nismo prisotni. Poskrbeti moramo za primerno bivališče za psa, da bo zaščiten in se bo dobro počutil. Če je pes v stanovanju, mu lahko postavimo ogrado, ki je namenjena samo psu in znotraj nje ne more povzročiti nobene škode. V ogradi se ves čas nahaja v neposredni bližini ljudi in mu ni dolgčas. To je za psa najprijaznejše bivališče. Ko psu posvečamo svoj čas, je lahko zunaj ograde, ko pa zanj nimamo časa – smo v službi, imamo obiske, smo utrujeni, imamo delo, in podobno –, pa je zaprt v ogradi.

Primerna rešitev je tudi kletka, ki jo lahko uporabimo tudi za prevoze in kot bivališče za psa na dopustih, če biva zunaj, pa pesjak.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Dušan Lobe

 

Objavljeno v štirinajsti številki revije Kužek