Kolumna: Vragolije vesele kraševke, 12. del

Diskvalificirana?! Diskvalificirana! Neko deževno nedeljo sva z Jeno doživeli hladen tuš na razstavi – ostali sva brez ocene, in to pred očmi njenih mladičev. Ko jo je madžarski sodnik prav po pasje napadel – z vsem telesom se je v hipu sklonil nadnjo in ji z roko segel v glavo, je nanj tiho, opozorilno zarenčala. Mirno je pustila, da je pogledal zobe in preveril njeno dlako, nato pa je sledila diskvalifikacija. Kar puhtela sem od jeze! Ko sem se želela pritožiti, gospe na informacijah niso vedele niti, koliko nam zaračunati stroške pritožbe, zato so si izmislile kar dvojno prijavnino, čeprav za kraškega ovčarja na slovenskih razstavah te sploh ni. In da dobim v Sloveniji oceno, zapisano v angleščini, je kar grozljivo. Že res, da zdaj mladi govorimo kar nekaj tujih jezikeov, a naš uradni jezik je vendarle slovenščina, kot je naš uradni pes kraševec. In človek, ki ga ocenjuje, bi ga moral dobro poznati, vključno z lastnostjo, zapisano v standardu: nezaupljiv do tujcev. Koliko se sodniško znanje preverja in osvežuje, je že druga tema, ki bi me z lahkoto grela vso zimo, a z možem se bova raje še mesece smejala, da je naša punca očitno agresivna. In to tako zelo, da se v do zadnjega kotička polni gondoli na Veliko planino pelje brez nagobčnika in da je, ko se slinimo nad originalno blejsko kremno rezino, edini pes v restavraciji, ki ne laja. Ko se nato po napornem dnevu zavleče za kavč, da bi imela mir, pa si naš malček zaželi preizkusiti, kako se s poganjalca pade na mehko dlako, le protestno oglasi, je ta »agresivna« anekdota znova aktualna. Naša Jena je res krasen družinski pes, a seveda pes z značajem. Če ji sodniki niso všeč, na razstave ne bomo silili. Toliko bolj posiljeni pa so bili ob zadnji pojatvi vaški snubci, ki so tudi v največjem nalivu hrepeneče stali pred ograjo in ji dvorili. Sosedov Roni ji je bil nadvse všeč, a nemško-kraških ovčarjev si žal ne želimo, zato si bo moral kosmatinec poiskati drugo nevesto. Kar pa za njenega novega pasjega prijatelja, osemmesečnega Runa, ne morem upati. Vaški primitivneži so se odločili, da ga kastrirajo kar po kmečko – z vrvico, zavezano okoli mod.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Jana Puhar

 

Objavljeno v štirinajsti številki revije Kužek