Vsi bralci revije Kužek boste v tem članku spoznali mojo najboljšo štirinožno prijateljico Iro, zlato prinašalko. Leta 2008 sploh nisem dojela, da se bo moje življenje za vedno spremenilo. Zakaj? 8. februarja leta 2008 nisem niti malo pričakovala, da bom dobila svojega hišnega ljubljenčka. In dobila sem psa, vendar ne kar enega, ampak zvestega, prijaznega in precej ubogljivega zlatega prinašalca. Ko je Ira prišla domov, je bila zelo majhna, zato sem jo lahko držala v naročju. Že takoj sem videla, da bo postala moja najboljša prijateljica. In tudi je. Ko je bila majhna, je ves čas tekala za avtomobili in jih podila skozi ulico. Zame je zelo posebna, ker se z njo lahko pogovarjam in ji skoraj vse zaupam. Bila je zelo trmoglava in ni ubogala mojih ukazov. Če sem ji nekaj rekla, je to stvar naredila prav nasprotno ali pa je sploh ni naredila. Ko je bila stara šest mesecev, sem jo prvič peljala na sprehod. Sprehod na povodcu ji ni bil niti malo všeč, zato sem se odločila, da jo izpustim. Ko je dopolnila eno leto, je dobila prvo ovratnico, ki jo ima že pet let, vse do danes. Pri dveh letih jo je napadla sosedova psica, ki je ušla in prišla do vhoda, kjer je ležala Ira. Ugriznila jo je tako močno, da je Ira kar zatulila …
Ko se je to zgodilo, nisem mogla verjeti svojim očem. Mislila sem, da sploh ne bo preživela. Vendar je. Ko je dopolnila tri leta, je za božič pobegnila od doma. To me je zelo pretreslo. Vendar že naslednji dan nas pokliče gospod, da je našel psico, pasme zlati prinašalec, ki je imela rdečo ovratnico s telefonsko številko okoli vratu po imenu Ira. Ko sem izvedela, da se Iri ni nič zgodilo, sem bila presrečna. Tretji dan je bila že doma na varnem in toplem. Po štirih letih se je med nama stkala zelo močna vez, tako da ne gre nikamor brez mene in tudi jaz ne brez nje. 
Danes ima pet let. Je zelo zaščitniška tako do mene kot do moje družine. Je moja najboljša psička in tudi moja prva žival, ki sem jo dobila. Je zelo velika ljubiteljica kosti. Rada jih jé, ko je vroče in hladno. Pri meni doma ni boljšega čuvaja, kot je Ira. Vedno vem, da me bo zaščitila pred kakršnimkoli vsiljivcem. Rada ima starejše ljudi, ki z njo zelo lepo ravnajo, jo čohajo ter božajo po trebuhu. Ne mara tujcev in neznancev. Že odkar jo imam, je zelo razvajena in zvesta družabnica. Vedno me razvedri, ko imam slab dan. Skoraj vedno, ko je bila v težavah, sem ji priskočila na pomoč. Ne glede na to, za kakšne težave je šlo, sem ji vedno stala in ji še vedno stojim ob strani tako kot ona meni. Poleti zelo rada rije po zemlji in išče ter izkopava krte, ker ji je to všeč. Za konec še ne pozabite na pregovor: »Dog is men’s best friend!«
Objavljeno v štirinajsti številki revije Kužek
