Pogovor: Nataša Bešter

3786

Nataša Bešter je avtorica in voditeljica televizijske oddaje Štiri tačke, ki jo ljubitelji živali lahko neprekinjeno spremljajo že več kot 15 let. Za to oddajo stoji celotna družina Bešter, poleg Nataše še hči Ana in mož Dino ter psički Bajka in Zoya.

Kakšne so vaše izkušnje s psi in kje so meje razumnega odnosa s psom?

Moje izkušnje s psi so zelo dobre. V sožitju z njimi živim že od majhnega, ko sem imela malega mešančka Bobija in kasneje nemškega ovčarja Jaka. Ko sem si ustvarila svojo družino, je Ana rasla skupaj z muco Čenčo in koker španjelko Yuki. Ko smo se iz bloka preselili v hišico na Katarino nad Ljubljano, je v naš dom prišla bernska planšarka Tisa, ki je ostala z nami deset let, in s svojo bernsko dušo lepšala naše življenje vsak dan posebej. Tisi se je pridružila mala yorkica Zoya in zdaj imamo Tisino prapravnučko Bajko. Vsak pes je nekaj posebnega in če se z njim ukvarjaš in ga imaš rad, ti vse to vrača v dvojni meri. Našim kužkom veliko nudimo in dovolimo, lahko so v ograjenem vrtu, lahko so v hiši, kjerkoli jim najbolj ustreza. Lahko se tudi pocrkljajo na kavču, ampak vedno je treba postaviti tudi določene meje, česa pes ne sme. In tega se je treba potem tudi držati. Pes bo to razumel in upošteval.

Kakšna je razlika med majhnimi in večjimi psi? Je treba socializirati vse pse ne glede na velikost? Lep primer sta yorkširska terierka Zoya in bernska planšarka Bajka, potomka vaše prejšnje psičke Tise.

Veliki psi, kot je bila naša Tisa in zdaj Bajka (ki pa je še mlada, navihana in polna nagajive energije, kar je za deset mesecev normalno), so ponavadi ob pravilni vzgoji zelo umirjeni, potrpežljivi, dobrodušni in vdani svojim ljudem. Tisa je razumela, kaj hočemo od nje, tudi, če ji tega nismo rekli, čutila je naše razpoloženje in velikokrat sledila že našim mislim … Mali »vragci«, kot je naša Zoya, pa so naviti sto na uro, vedno hitijo, norijo, skačejo in so polni energije ter vseskozi razmišljajo, kdaj bo kakšna akcija. To seveda lahko povem iz izkušenj, ki jih imamo mi.

Seveda, pse je treba socializirati, tako velike kot majhne. Vzgoja in socializacija se začne prvi dan, ko pride pes v družino … Vzgoja je najpomembnejša že pri mladičkih, saj je pomembno, kaj se pes nauči v prvih mesecih, saj si to zapomni za vse življenje. Je pa res, da je treba vsakega psa po malem vzgajati vsak dan.

Vez z vašo družino je izrazita tudi poslovno. Hčerka Ana Bešter je znana televizijska voditeljica, mag. sociologije in družinska terapevtka, mož Dino pa snemalec in montažer. Postali pa ste tudi ponosna babica vnučka Davida, kajne?

Najina hči Ana je z živalmi in s čutom do njih rasla že od majhnega. V naši družini smo vedno imeli muce ali kužke in velikokrat nama pravi, da je to nekaj najlepšega, kar sva ji v življenju omogočila. Zato je poleg svojega študija že od malih nog delala tudi na radiu in televiziji v oddajah o živalih, kasneje pa še športno v Avanturi, ki nam je prinesla viktorja za najboljšo televizijsko oddajo. Ker smo vedno imeli radi živali in naravo, smo se zato pred petnajstimi leti tudi preselili na Katarino nad Ljubljano, kjer so odlični pogoji za življenje naših kužkov, za dolge sprehode, za uživanje na sončku, ko je v dolini megla in seveda za gojenje domače bio zelenjave, ki jo gojimo že petnajst let.

[members_only]

Naš vnuček David, ki je star dober mesec, bo prav gotovo našo tradicijo nadaljeval (smeh). Vem pa, da bo sožitje malega fantka in dveh ljubečih psičk nekaj najlepšega na svetu in komaj čakamo pomladi, da bomo na našem vrtu gledali te lepe prizore.

Kako vplivati na živali, da te razumejo, in ali je mogoče spoznati, kako sprejemajo vtise iz okolja?

Kot sem že omenila, naša bernka Tisa ni bila le naša hišna ljubljenka, ampak kar del naše družine. Razumela nas je brez besed ter nam bila res vdana in zvesta. Ko je bila majhna, smo hodili z njo v malo šolo, kjer smo se skupaj učili pravilne vzgoje. Potem pa smo to doma samo nadaljevali. Vedno le z lepo besedo in doslednostjo. Je pa res, da ima bernski planšarski pes čudovit značaj in da ga je lahko vzgajati, seveda pa potrebuje dvojno mero ljubezni in bližino svoje družine. Tako kot je bila Tisa, je tudi Bajka zelo nežna in ljubeča do vseh nas.

Tisa je bila znana maskota vaše televizijske oddaje Štiri tačke. To leto je vašo oddajo zaznamovalo že 300 televizijskih oddaj.

Tisa je bila maskota oddaje Štiri tačke in kamor smo prišli, so jo vsi poznali in želeli pobožati. Kmalu se ji je pridružila mala yorkica Zoya in bili sta res zanimiv par. Majhna nagajivka in velika, potrpežljiva, ljubeča Tisa, ki je vedno čuvala, da se mali Zoyi ne bi kaj zgodilo. Tisino »delo« zdaj nadaljuje Bajka in mislim, da ji odlično uspeva, saj je že osvojila srca številnih gledalcev naše oddaje. In letos smo praznovali 300. rojstni dan, kar je res lepa številka. Med ljudmi smo že več kot petnajst let in vzeli so nas za svoje. Poznajo našo oddajo in nas poiščejo na televizijah, kjer jo predvajamo. Radi nas imajo zato, ker delamo oddaje, ki so prijetne, pozitivne, razvedrilne, zabavne in tudi izobraževalne. Veliko gledalcev imamo tudi zato, ker je med ljudmi veliko takih, ki imajo doma kakšno žival in so jim zato naši nasveti vedno dobrodošli … Prav na snemanjih naše oddaje smo spoznali veliko ljudi, s katerimi smo postali in ostali prijatelji … To, da oddajo pripravlja cela naša družina, je velika prednost, saj se lahko zanesemo drug na drugega. Za snemanje si zato vzamemo tudi dovolj časa. Predvsem pa je pomembno, da oddajo o živalih delamo ljudje, ki imamo živali radi, saj to gledalci čutijo in nagradijo z gledanostjo.

Ali menite, da je pes ogledalo svojega gospodarja?

Pes je zagotovo na nek način ogledalo svojega lastnika. Če je ta umirjen, pozitivno naravnan in potrpežljiv, dosleden …, bo tako tudi vzgajal svojega psa. In zato bo tak pes tudi prijeten družinski član, ki nam bo lepšal vsak dan posebej …

[/members_only]

Viktorija Stoger

Objavljeno v tretji številki revije Kužek