Svojo kariero je začela že pri štirinajstih letih. Ni ostala nevidna. Zato ni čudno, da je postala uspešna manekenka in voditeljica. Pogumno je razkrila, da se je zaradi preventive odločila za odstranitev in rekonstrukcijo svojih zdravih dojk, saj je obstajala možnost, da zboli za rakom dojke. Med drugim je prejela laskavi naslov usodne ženske, fatalke, za leto 2011, ki prav gotovo pooseblja njeno ozaveščenost o raku dojke. Trenutno ji velik izziv predstavlja njeno podjetje. Navdihuje pa jo tudi njen koder Asko, ki ima veliko posebnosti in prednosti.
Nam zaupate, zakaj ste se odločili za psa?
Od malih nog sem živela na podeželju in vedno smo imeli kužke. Majhne, velike in različnih pasem. Potem sem nekega dne začutila željo, da bi imela malega družnega psa, ki ne pušča dlake in bi bil sostanovalec v hiši.
Kako je bilo, ko ste ga izbirali, vas je očaral njegov videz ali značaj?
Ime je že imel, saj so mu ga podelili že ob rojstvu. Nisem ga želela spreminjati, čeprav sem ime za kužka že imela in tako je ostal Asko. Asko Uršin.
Ali ima Asko kakšno posebno priznanje, saj je za pritlikavega kodra značilno, da spada v skupino enih najbolj inteligentnih psov?
Kodri so res dokazano ena najbolj inteligentnih pasem, to pa še ne pomeni, da so prav vsi izjemno pametni. Asko je zelo lep koder in ko je bil majhen, sem se odločila, da ga peljem na pasjo razstavo. Šla sva iz radovednosti, na koncu pa naredila mladinski in odrasel šampionat Slovenije. Bilo je kar naporno, ampak nisem človek, ki odneha na sredini, zato sva speljala do konca. V tujino ga nisem želela voziti, saj bi bilo za oba prenaporno.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Viktorija Stoger
Objavljeno v tretji številki revije Kužek
