Nataša Bešter je avtorica in voditeljica televizijske oddaje Štiri tačke, ki jo ljubitelji živali lahko neprekinjeno spremljajo že več kot 15 let. Za to oddajo stoji celotna družina Bešter, poleg Nataše še hči Ana in mož Dino ter psički Bajka in Zoya.
Kakšne so vaše izkušnje s psi in kje so meje razumnega odnosa s psom?
Moje izkušnje s psi so zelo dobre. V sožitju z njimi živim že od majhnega, ko sem imela malega mešančka Bobija in kasneje nemškega ovčarja Jaka. Ko sem si ustvarila svojo družino, je Ana rasla skupaj z muco Čenčo in koker španjelko Yuki. Ko smo se iz bloka preselili v hišico na Katarino nad Ljubljano, je v naš dom prišla bernska planšarka Tisa, ki je ostala z nami deset let, in s svojo bernsko dušo lepšala naše življenje vsak dan posebej. Tisi se je pridružila mala yorkica Zoya in zdaj imamo Tisino prapravnučko Bajko. Vsak pes je nekaj posebnega in če se z njim ukvarjaš in ga imaš rad, ti vse to vrača v dvojni meri. Našim kužkom veliko nudimo in dovolimo, lahko so v ograjenem vrtu, lahko so v hiši, kjerkoli jim najbolj ustreza. Lahko se tudi pocrkljajo na kavču, ampak vedno je treba postaviti tudi določene meje, česa pes ne sme. In tega se je treba potem tudi držati. Pes bo to razumel in upošteval.
Kakšna je razlika med majhnimi in večjimi psi? Je treba socializirati vse pse ne glede na velikost? Lep primer sta yorkširska terierka Zoya in bernska planšarka Bajka, potomka vaše prejšnje psičke Tise.
Veliki psi, kot je bila naša Tisa in zdaj Bajka (ki pa je še mlada, navihana in polna nagajive energije, kar je za deset mesecev normalno), so ponavadi ob pravilni vzgoji zelo umirjeni, potrpežljivi, dobrodušni in vdani svojim ljudem. Tisa je razumela, kaj hočemo od nje, tudi, če ji tega nismo rekli, čutila je naše razpoloženje in velikokrat sledila že našim mislim … Mali »vragci«, kot je naša Zoya, pa so naviti sto na uro, vedno hitijo, norijo, skačejo in so polni energije ter vseskozi razmišljajo, kdaj bo kakšna akcija. To seveda lahko povem iz izkušenj, ki jih imamo mi.
Seveda, pse je treba socializirati, tako velike kot majhne. Vzgoja in socializacija se začne prvi dan, ko pride pes v družino … Vzgoja je najpomembnejša že pri mladičkih, saj je pomembno, kaj se pes nauči v prvih mesecih, saj si to zapomni za vse življenje. Je pa res, da je treba vsakega psa po malem vzgajati vsak dan.
Vez z vašo družino je izrazita tudi poslovno. Hčerka Ana Bešter je znana televizijska voditeljica, mag. sociologije in družinska terapevtka, mož Dino pa snemalec in montažer. Postali pa ste tudi ponosna babica vnučka Davida, kajne?
Najina hči Ana je z živalmi in s čutom do njih rasla že od majhnega. V naši družini smo vedno imeli muce ali kužke in velikokrat nama pravi, da je to nekaj najlepšega, kar sva ji v življenju omogočila. Zato je poleg svojega študija že od malih nog delala tudi na radiu in televiziji v oddajah o živalih, kasneje pa še športno v Avanturi, ki nam je prinesla viktorja za najboljšo televizijsko oddajo. Ker smo vedno imeli radi živali in naravo, smo se zato pred petnajstimi leti tudi preselili na Katarino nad Ljubljano, kjer so odlični pogoji za življenje naših kužkov, za dolge sprehode, za uživanje na sončku, ko je v dolini megla in seveda za gojenje domače bio zelenjave, ki jo gojimo že petnajst let.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Viktorija Stoger
Objavljeno v tretji številki revije Kužek
