Definicija besede diskriminirati v SSKJ je “dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primerjavi z drugimi, zapostavljati”, pojem pa ponavadi uporabljamo za posameznike, ki delajo razlike na podlagi skupine, razreda ali kategorije, ne pa glede na dejansko vrednost oziroma značaj. Kakšno povezavo pa ima to s psi?
Pogosto slišimo trditve skrbnikov, kot so “moj pes ne mara ljudi” ali “moj pes ne mara te in te pasme”. Vsak skrbnik seveda najbolje pozna svojega kužka, vendar pa smo ljudje že po naravi nagnjeni h kreiranju zaključkov. Naše prepričanje, da kuža ne mara ljudi, je tako lahko posledica ene slabe izkušnje, ko je bil določen človek agresiven pred psom, točno določene pasme pa lahko “ne mara”, ker ga je enkrat napadel prav predstavnik te pasme? Pa so psi zaradi ene slabe izkušnje res nastrojeni proti celi skupini? So lahko diskriminatorni?
Ne, psi na splošno niso diskriminatorni, ne razlikujejo med spolom, raso ali pasmo. Če se negativno odzivajo na točno določenega posameznika, žival ali situacijo, razlog zelo verjetno tiči drugje. Pes lahko negativno reagira na človeško čustvo. Vrnimo se na primer, da “naš kuža ne mara ljudi”. Ko se nam na sprehodu s psom približa drug človek, se mi sami lahko podzavestno negativno nastrojimo proti človeku, sami podzavestno pričakujemo od svojega psa negativen odziv in ker kuža začuti naša občutja, se odzove v skladu z njimi. Podobno je tudi, če je bil naš kuža enkrat napaden s strani točno določene pasme. Zaradi napada na našega ljubljenčka in skrbi zanj imamo skrbniki lahko do dotične pasme negativne občutke, ne toliko strah in anksioznost, kot rahlo spremembo našega razpoloženja, kar naš intuitivni kosmatinec seveda začuti. Pes zazna, da so naša čustva v bližini točno določene pasme psov drugačna kot pri drugih pasmah in zopet reagira tako, kot meni, da bi bilo prav njegovemu skrbniku.
Če je naš pasji družinski član kuža manjše rasti, ki ne mara igre v pasjem parku, je to bolj verjetno zaradi njegove negotovosti in boječe narave, kot pa zaradi tega, ker je npr. koker španjel. Psi namreč ne poznajo svojih pasem, poznajo pa svoja (in človeška) razpoloženja. Ker nas zelo pozorno opazujejo, prepoznajo energijo (čustva) ljudi, ki so okoli njih. Dokazano je, da ljudi, ki se bojijo psov, le-ti večkrat napadejo, saj začutijo negativno energijo in strah, ki veje od njih. Marsikdaj se ljudje tako motimo, da so psi tisti, ki imajo težavo s premostitvijo slabe izkušnje iz preteklosti. V resnici pa smo mi tisti, ki v sebi te izkušnje še nismo razrešili in se nanjo podzavestno negativno odzivamo.
Dr. Stanley Coren poudarja, da psi sicer ne razlikujejo med pasmo, velikostjo in obliko, točno pa vedo, katera bitja sodijo v kategorijo psov in katera ne, kar je s sodelavci dokazal tudi z obsežno študijo. Sicer pa takšna rangiranja psov ne zanimajo. Ljudje smo torej tisti, ki smo lahko v resnici diskriminatorni do določene skupine ljudi, razreda, rase ali pasme psa. Psi se bolj ravnajo po energiji, nagonih in značaju ter se odzivajo na resnično naravo človeka ali psa. V tem oziru so nam res lahko vzgled, kajne?
Maša Pirnat
