Pozdravljeni,
na Facebook strani imam všečkano revijo Kužek in sem zasledila, da ponujate brezplačno pomoč pri reševanju vedenjskih težav kužkov. Prosila bi da mi malo pomagate pri mojih težavah s kužkom.
Imam Jack Russell terierja, samičko, staro leto in pol. Odkar sem ostala brez službe (eno leto) se je hudo navezala name. Ko sva zunaj je zelo “ljubosumna”, kar pa ni tako moteče kakor njena agresivnost do ljudi, ki gredo mimo ali še hujše, če se ji približajo. Ko sem v gozdu, jo spustim in jo potem utrudim z metanjem palčk. To ima zelo rada in redno počneva. Samo pazim, ko gre kdo mimo, da jo zamotim s palicami. Ko pride domov samo spi. Skratka, vedno ko gre kdo mimo jo zamotim z nečim, da ne bi lajala in skakala okoli nog. Če slučajno ne reagiram pravi čas, straši ljudi, kot da bi jih hotela ugrizniti, čeprav do danes ni nikogar. Moram hudo paziti. Ljudi so zaradi nje že imeli hude komentarje. Ne vem kako naj jo zdresiram, da bo zunaj pridna. Drugače je ubogljiva, doma ničesar ne naredi in tiste ljudi, katere pozna, ima zelo rada. Do drugih kužkov je v glavnem prijazna, so pa tudi tu izjeme, kakšna samica je problematična … Po eni strani je zelo boječa, po drugo strani pa skoči tudi v pitbula ali dobermana, če ji nekaj ne paše. Drugače je zelo drobna za svojo pasmo, ima 4,5 kg. Rada je drugače, samo je nisem uspela zdresirat s priboljški da bi kaj naredila … To je moj prvi pes.
Nedolgo nazaj sem kupila knjigo o dresuri psov, a tam piše, da če pes kaže zobe in je agresiven, mora iti v šolo, jaz pa si tega ne morem privoščiti, ker nimam službe.
Vnaprej se zahvaljujem za vaš odgovor,
Renata iz Maribora
[members_only]
ODGOVOR:
Pozdravljeni! Agresivno vedenje pri vaši psički se lahko pojavlja zaradi strahu, lahko zaradi pretirane vznemirjenosti, frustracije, lahko pa tudi zaradi velike navezanosti na vas. Šele ko vemo vzrok, lahko delamo na tem, da njeno vedenje “popravimo”. Najprej pa je treba delati na čustvih, zaradi katerih pride do tega. Če bi šlo za strah, jo je potrebno postopno navajati na vse tiste stvari, ljudi, gibe in situacije, ki jo prestrašijo, da tako reagira. V kolikor gre bolj za frustracijo, pa se dela predvsem na umirjanju in učenju samokontrole. Vsekakor ste odgovorni za psičko in morate poskrbeti, da se nikomur nič ne zgodi, in da tudi ne straši mimoidočih s skakanjem okrog nog in šavsanjem. Mora biti privezana in morate se odmakniti stran. Številni ljudje in otroci se psov bojijo, ne glede na to, da so majhni in prav je, da smo obzirni tudi do njih. Tukaj ne gre za pridnost ali porednost, psička reagira navzven tako kot v tistem trenutku čuti in doživlja. Naučiti pa jo morate, da se ljudi ni potrebno bati in kako naj se obnaša v njihovi bližini. Njeno reagiranje je lahko odvisno tudi od vaših reakcij, zato bi bilo dobrodošlo, da se odločite za osebni posvet.
Lep pozdrav, Anita Gosnik
Pozdravljeni,
pri nas domuje osem mesečni kuža po imenu Sky. Je mešanec lovskega izvora (pinč in ptičar). Je srčne narave, prijazen, nežen do otrok in drugih živali. Je zelo občutljiv na vsako besedo in zelo poslušen. Iz legla smo ga vzeli pri devetih tednih, kot zadnjega. Tam je živel pri prijazni gospe, kjer je domovalo tudi veliko drugih kužkov in mačk. Do vseh živali je bila ljubeča in jih razvajala.
Kuža je navajen na notranje bivanje in se je vestno navadil čistoče. Pa vendar ima slabo navado, da mu uhaja kadar pride kdo na obisk in ga pozdravi. Uhaja mu kadar moj mož pride domov in ga je vesel. Uhaja mu kadar kaj ušpiči in ga okregamo. V glavnem še vedno dosti urinira kadar je vesel ali prestrašen. Včasih samo leži na svojem ležišču, in ko greš do njega, da bi ga pobožal, te že v loku polula.
To vedenje nas ob enem jezi in žalosti, ker ne vemo ali se bo kdaj tudi tega odvadil ali je to že zdravstvena težava. Ko mu poveš, da to ni prav, se tega dobro zaveda. Postane ga sram in se kar obrača. V glavnem je prav smešen in za domače ni takšna težava. Ko pa dobimo obisk in koga na daleč polula, je pa prav nerodno. Načeloma ga skušamo odvajati z ignoriranjem. Da se najprej pomiri preden ga pobožamo. Ampak to vedno ne uspe.
Hvaležna bom vašega nasveta. Hvala za vaš čas.
Lep dan,
Martina
ODGOVOR:
Pozdravljeni,
uriniranje ob pretiranem vznemirjenju ali strahu je pogosto pri mladičkih. Večina psov to sčasoma preraste, ne pa vsi. Običajno se to dogaja, ko pridejo obiski, ob srečanjih z drugimi psi, kadar se kaj vznemirljivega dogaja, ko psa kregamo ali drugače kaznujemo. Nekateri psi spustijo le nekaj kapljic, drugi pustijo celo lužico.
Nekaj predlogov:
- Če je možno, naj bodo srečanja s psi in obiski zunaj.
- Ko pes teče pozdravit vas ali obiske, mu vrzite pest priboljškov na tla, stran od sebe.
- Ignorirajte psa ob prihodu domov vsaj 15 minut. Ko ga pozdravite, počnite to zelo umirjeno, brez piskajočih cvilečih glasov, brez nagibanja čez psa in pretiranega božanja, ne glejte direktno v psa.
- Naučite psa, da se usede, ko pridejo obiski. Najprej vadite doma sami, z domačimi.
- Enako naj počnejo obiski: ignoriranje psa, ko pridejo, umirjen ton pogovora, brez sklanjanja, piskanja. Lahko pa tudi psa naučite, da počaka v boksu ali na ležišču in obiske pozdravi kasneje, ko se že usedejo.
- Ko božate psa, ga raje božajte pod brado ali po prsnem košu, ne po glavi in ušesih.
Česa ne početi:
- Ne glejte direktno v psa, se ga ne dotikajte, se ne sklanjajte nadenj in ne govorite z ostrim, strogim glasom, če sumite, da bi se lahko polulal.
- Ne objemajte ga in ne trepljajte po glavi, sploh pa naj tega ne počnejo drugi ljudje.
- Vsako kreganje, grdi pogledi in vaša stroga drža, jezno govorjenje po tem, ko se polula, lahko stvar poslabša, saj bo naslednjič v podobni situaciji pričakoval isto reakcijo in se bo še prej polulal.
- Ker nekateri psi urinirajo tudi s ciljem pomiriti nasprotnika, bi lahko vaše povzdigovanje glasu in jeza psa prepričala, da vas je treba še bolj pomiriti, zato se lahko zgodi, da bo uriniral še večkrat v podobnih situacijah. Zato ostanite mirni, počistite, tako kot bi recimo za otrokom, če bi se polulal. Vsako dodatno vznemirjanje lahko stvar močno poslabša.
Obračanje glave stran in sklonjena drža ni znak sramu, temveč eden osnovnih miritvenih signalov psov. Gre za neverbalno komunikacijo psov, s katero skušajo psi pomiriti drugega psa ali človeka. S tem se želijo izogniti konfliktu, pomiriti situacijo, v kateri so. Žal ljudje to napačno interpretiramo, v skladu z našim človeškim razmišljanjem, kot recimo, če človek pogleda stran, da ga je sram, ali da nas ignorira. Pri psih ima to čisto drug pomen.
[/members_only]
Srečno, Anita Gosnik
Objavljeno v štiriindvajseti številki revije Kužek
