Vprašajte pasjo psihologinjo, 5. del

2575

Revija Kužek se je dogovorila za redno sodelovanje z Anito Gosnik, ki je univerzitetna diplomirana psihologinja. Usposablja se iz vedenjsko-kognitivne terapije, v Veliki Britaniji pa opravlja podiplomski študij iz psihologije in vedenja psov. Novopečenim lastnikom psov pomaga s preprostimi napotki in z uvajanjem pravil, kako vzgojiti navihanega mladička v lepo vzgojenega odraslega psa. V rubriki vprašajte pasjo psihologinjo bo odgovarjala na vaša vprašanja, povezana z vzgojo mladičkov. Vprašanja pošljite na elektronski naslov psihologinja@kuzek.si. Odgovori so informativnega značaja, niso primerni za nujne primere in ne morejo nadomestiti poglobljenega osebnega posveta s strokovnjakom.

Anita Gosnik, univ. dipl. psihologinja, PSI-SVET

 

VPRAŠANJE: Pozdravljena, ga. Anita. Najprej naj Vas pohvalim za odličen članek v reviji Kužek. Po prebiranju tega sem se odločila, da Vam pišem. S fantom imava dva psa, mačko in tri akvarije. Sva ljubitelja živali, kar je zelo očitno, ko prestopiš prag najine hiše. Težavo imava z najino Piko. Stara je 9 let (imava še Luxa, 10 let, in mačko Belo, 3 leta in pol). Je mešanka, manjše rasti, prijazna, ubogljiva, zvesta, skratka ni problematična. Težave so se začele pojavljati, ko smo domov prinesli Belo. Od takrat naprej Pika liže po tleh, v dnevni sobi, kuhinji ali na balkonu. Poskusila sem vse, celo parni čistilnik sem kupila in razkužila tla, a ona  še vedno vztrajno liže. Ne znam si razložiti njenega vedenja, niti ga s fantom ne znava preprečiti. Mislim, da je vzrok Bela, vendar nisem prepričana. Pika zelo rada liže tudi ljudi, ki pridejo na obisk, predvsem po rokah. Zakaj pa nenehno liže po tleh, mi ni jasno. Težava je tudi pri njej. Zdaj je že minilo nekaj časa od tega, da je sesala odejo. Prevleke ali odeje so bile zjutraj slinaste. Tudi tega početja ne razumem. Zakaj Pika liže po tleh in zakaj sesa odejo, kot bi sesala mamin sesek? Za Vaš odgovor se Vam lepo zahvaljujem. V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljam.

P. s.: Prilagam Vam tudi fotografije najinih kosmatincev.

[members_only]

ODGOVOR: Pozdravljeni! Pravite, da so se težave vaše psičke Pike začele s prihodom mačke. Lizanje po tleh je simptom, ki lahko izvira iz določene bolezni, ki povzroča slabost ali vnetje prebavil, nevrološke motnje, lahko gre tudi za iskanje pozornosti ali prisilno vedenje. Vedno je treba najprej izključiti zdravstvene razloge, zato je dobro, da se posvetujete z veterinarjem. Če gre za vedenje, ki vztraja že zelo dolgo, mesece ali leta, in se ne slabša, potem zelo verjetno ne gre za problem z zdravjem.

Možno je, da gre pri vaši psički za pomiritev neke notranje napetosti, sproščanje ob frustraciji. Podobno funkcijo pomiritve ima lahko namreč tudi lizanje rok in sesanje odeje. Po naravi mili, nežni in prijazni psi so bolj nagnjeni k temu vedenju. Takšni bolj občutljivi psi hitreje zaznajo spremembe doma, pri dnevnih rutinah, razpoloženju lastnika in lahko na tak način iščejo pomiritev. Lizanje rok in sesanje odeje daje psički zadovoljstvo, hkrati pa jo pomirja, saj se ob tem sproščajo endorfini, ki jim mnogi pravijo »hormoni sreče«. Poskrbite, da ima psička dovolj gibanja, naučite pa jo lahko tudi kakšnega trika, da se miselno zaposli. Po navadi starejši kužki kar oživijo, ko jih začnemo učiti s klikerjem, zato priporočam tudi to. Srečno!

VPRAŠANJE: Pozdravljeni! Star sem 14 let in imam 12 mesecev starega rotvajlerja, s katerim imam težavo. Občasno, ko sva zunaj, gre kar po svoje v gozd. Za njim kričim, da naj pride nazaj, a ne posluša in gre po svoje. Nazaj pride čez kakšnih 45 minut. Zanima me, kako bi ga naučil, da bi mi vedno dal tačko, ko mu to rečem?

ODGOVOR: Pozdravljen! Priznam, da me je kar malce zaskrbelo ob branju tega vprašanja in potiho upam, da gre za šalo. Večino ljudi, tudi tistih, ki se psov ne bojijo, namreč že misel na to, da lahko srečajo na sprehodu v gozdu odvezanega rotvajlerja brez lastnika, zmrazi. Psa peljite na sprehod le na povodcu. In ne le v gozdu, dokler ne zna priti takoj na vaš klic, mora biti na sprehodu vedno in povsod na povodcu. Zaradi svoje varnosti in varnosti drugih ljudi in živali. Odpoklic ni nekaj, kar bi pes znal, že ko pride na svet, temveč ga moramo mi naučiti, da pride k nam takoj, ko ga pokličemo. Priti mora vedno, kjerkoli in že na prvi klic. Priporočam obisk pasje šole, delavnice odpoklica ali individualno šolanje, kjer vam bodo več povedali o odgovornem lastništvu psa. 

VPRAŠANJE: Spoštovani! Avgusta 2013 je sestra prinesla domov dva psička, ki ju je vzela pri enem lokalnem pijančku, ki za njih ni skrbel. Kaj se je zgodilo s preostalim leglom, ne vemo, mamo, psičko, pa je nato odpeljalo društvo. Enega kužka smo obdržali mi, enega je vzela sosedova hči. Po govoricah vemo, da tisti gospod živali ni hranil in da je psica prinesla otrokom za jesti vse, kar je našla. Jedli so marsikaj, kar opažamo tudi sami. Poje papir, dele oblačil, embalažo in podobno. Vso hrano, ki mu jo damo, ne da jo poje, temveč požre. Očitno, ker se boji, da mu je bo spet zmanjkalo in da bo moral trpeti lakoto kot takrat. Hrane sploh ne razgrize, ampak jo dobesedno golta (ne glede na to ali je hrana konzervirana ali so briketi). Zaradi tega se mu (sklepamo) tudi nenehno kolca. Radi bi ga odvadili tega vedenja, pa ne vemo, kako. Tudi če gremo na sprehod z njim in da kaj zavoha, takoj drvi tja in že golta tisto, kar pa nam čisto nič ni všeč. Kaj pa, če bo našel kje zastrupljeno hrano in jo bo potem pojedel?

Prosimo za odgovore, za katere se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Družina Köveš

ODGOVOR: Pozdravljeni! Vaš pes je bil že od nekdaj navajen pojesti vse, kar je dobil. Ta navada je zelo utrjena in tega ga boste težko odvadili z učenjem, vsaj kar zadeva hitrost hranjenja.
Pri nekaterih psih se hlastanje nekoliko umiri, če brikete ali drugo hrano prelijemo z vodo, da je razmočena. V pasjih trgovinah lahko najdete tudi kovinsko kroglo, ki jo psu daste v posodo. To mora z gobčkom premikati, da pride do briketov. Obstajajo tudi votle krogle, ki jih napolnite z briketi. Te mora pes premikati z gobčkom, da briketi padajo ven.

Na sprehodih pa je težje, saj lahko poje tudi kaj zastrupljenega. Obvezno uporabljajte povodec, tudi nagobčnik bi bil dobrodošel. Sprehodi naj bodo čim bolj aktivni, ne le za tačke, temveč tudi za možgane. S seboj vzemite priboljške in ga na sprehodih učite pasjih trikov. Utrjujte, kar že zna, veliko se igrajte. S tem ga boste zaposlili, hkrati pa mu onemogočite, da bi pobiral po tleh. Dobro bi ga bilo naučiti tudi, da spusti, kar ima v gobčku oziroma da vam stvar prinese. To je lahko zelo zahtevna naloga, zato le pogumno poiščite pomoč v pasji šoli.

[/members_only]

Objavljeno v šestnajsti številki revije Kužek