Blog: Skrbnik začetnik

skrbnik začetnikKot velika ljubiteljica psov, vendar popolna začetnica v vzgoji in negi, sem domov pripeljala psičko mešanko. Že na začetku priznam, da sem naredila veliko napak. Od nepravilnega hranjenja, razvajanja v naročjih, do zanemarjanja omejitev/pravil, predvsem pa mi je primanjkovalo lastne samodiscipline in doslednosti.

Psički Mii je bilo dovoljeno vse, bila je majhna, puhasta, srčkana. Velikokrat sem jo na sprehode peljala brez povodca. Na začetku mi je seveda sledila, spoznavala je nov svet, vendar brez pravega vodstva – mene.

Že zgodaj je kazala znake »šefovanja« v našem stanovanju. Kmalu je svoj teritorij razširila na okolico našega bloka. Da ne omenim, kako je z lajanjem in renčanjem napadala kolesarje, avtomobile, poštarja. Pozneje se je s svojimi desetimi kilogrami tudi strgala z verige in stekla po cesti za avtomobilom.

Kazala je znake stresa, prestrašenosti, zmedenosti, ki pa jih jaz zaradi svojega neznanja nisem opazila.

stelefona 011Ko sem začela obiskovati kinološko društvo, se je stanje precej izboljšalo. Vendar ne zaradi Mie, ampak zaradi mojega odnosa. Začela sem prebirati knjige o pasji psihologiji. Mislim, da sem šele takrat začutila resnično ljubezen do psov, ko sem se trudila jih razumeti.

Kmalu sem začela razumevati Miino obnašanje ter uspela predvideti situacije in jih preprečiti, še preden so se zgodile. Dojela sem, da pasji sprehod ni samo sprehod, ampak ga je vedno treba izvajati aktivno, s 100-odstotno koncentracijo. Brez moje koncentracije se je hitro zgodil kakšen spodrsljaj, pa je šla kakšna hlačnica, prestrašen kolesar, oblajan pa je bil tudi kakšen sosed. Neprijetnih trenutkov je bilo veliko, vendar pa mi jih je z leti uspelo zmanjšati.

Ko se odločiš za psa, moraš prevzeti odgovornost tudi za vzgojo, spremeniti svoje razmišljanje, če je to potrebno. Bolje na začetku, ker je potem vedno težje. Vsi vemo, kako težko je spremeniti samega sebe, vendar nam v dobro psom to ne bi smelo biti pretežko.

Psi so veliki opazovalci, ljudje pa se pogosto pretirano ukvarjamo sami s sabo, zato pogosto spregledamo, kaj naši kužki resnično potrebujejo.

 

Anja Gluvić