Reševalni psi so psi, ki živijo s svojimi vodniki. V večini kot člani njihove družine, enako kot drugi spremljevalni psi. Naučeni so tako, da svoje izjemne vohalne sposobnosti uporabijo tako, da poiščejo in najdejo izgubljeno osebo bodisi v naravi, ruševini ali snežni plazovini.
Reševalni pes je lahko kakršnekoli pasme, pa tudi nepasme. Zaradi pogoste hoje in gibanja po nestabilnem materialu in zaradi ozkih prehodov, s katerimi se reševalni pes srečuje v ruševini, je takšno delo otežkočeno predvsem zelo velikim pasmam.
Bolj kot velikost in pasma je pomembno, da je pes značajsko stabilen, da ni prestrašen in predvsem, da ni agresiven ne do ljudi ne do drugih živali.
Ker pa je reševalni pes eden od dveh pomembnih delov reševalnega tima, se moramo vprašati tudi, kakšen naj bo vodnik reševalnega psa.
Lahko bi rekli, da mora biti pripravljen na akcijo. Šolanje reševalnega psa namreč ni nekajmesečni tečaj, ki se zaključi z izpitom. Reševalni pes se šola vse svoje življenje. Treningi se tako ne končajo z opravljenimi izpiti, saj moramo njegovo kondicijo ohranjati ves čas, saj bo le tako res dobro pripravljen za resnično iskalno akcijo.
Tako pes kot vodnik morata biti vremensko odporna, saj nesreča ne čaka na lepo vreme. Iskalne akcije so v vseh vremenskih razmerah, zato je pomembno, da sta oba vajena dela v dežju, snegu, mrazu … pa seveda tudi soncu.
Ne nazadnje mora biti vodnik reševalnega psa dober »skupinski igralec«. Reševanje je skupinsko delo. Ekipa je v takšnih primerih vse in vodniki si moramo med seboj zaupati, saj bomo le tako lahko svoje delo opravili dobro.
[members_only]
Vodnik se lahko s svojim psom pridruži enoti reševalnih psov, ko je le-ta še mladič ali po opravljenih osnovnih tečajih. Najbolj je seveda pričeti čim prej. Treningi v matičnih društvih običajno potekajo dvakrat tedensko, enkrat treningi iskanja ter drugič treningi poslušnosti in premagovanja ovir. Poleg treningov v matičnih društvih pa vsako leto potekajo tudi skupne vaje, kjer se združimo vodniki enot reševalnih psov iz vse Slovenije. Vaje so pogoste in kar nekaj vikendov tako preživimo skupaj z našimi psi, ki jih vztrajno pripravljamo na morebitne resnične akcije, ko bomo pomagali ljudem v stiski.
Začetek je naporen, saj Komisija za reševalne pse pri KZS organizira seminarje za nove bodoče vodnike reševalnih psov vsako leto. Seminarji potekajo od januarja do marca, skoraj vsak konec tedna, saj je potrebno obdelati kar nekaj snovi. Teme seminarjev tako obsegajo nevarnosti v ruševini in gorah, da bodo vodniki lahko varno opravljali svoje delo; osnove šolanja reševalnih psov ter psihofizične lastnosti psov, ki jim ponuja osnovni vpogled v pripravo reševalnega psa; prvo medicinsko in veterinarsko pomoč, da bodo znali dobro reagirati, ko bo to potrebno; vrvno tehniko, saj je včasih edini možen dostop na območje iskanja spust po vrvi; orientacijo in topografijo, da se bodo dobro znašli v iskalni akciji; sistem radijskih zvez ZA-RE, prek katerih komuniciramo na terenu, saj je v primeru naravnih nesreč to pogosto edina možna komunikacijska pot.
Kot že omenjeno, ne moremo govoriti le o reševalnem psu, niti ne samo o njegovem vodniku. Vodnik in pes tvorita reševalni tim, kjer sta oba člana enako pomembna ter morata oba dobro opraviti svoje delo. Tako lahko reševalni tim prične opravljati izpite šele, ko najprej vodnik opravi svoje teoretično delo in ko je pes z zadostno količino treningov pripravljen na zahtevno izpitno iskanje. Na opravljanje prvega izpita reševalnega psa je reševalni tim običajno pripravljen po približno dveh letih intenzivnih priprav; nekateri tudi nekoliko prej, najhitreje po letu in pol od pričetka šolanja.
Šolanje reševalnega psa je zahteven konjiček, ki zahteva veliko časa, trde volje in pripravljenosti za delo. Zato se pogosto sliši, da reševanje ni konjiček, pač pa način življenja, saj vodniki reševalnih psov posvetimo večino prostega časa prav svojim psom, s katerimi se redno udeležujemo izpitov, vaj, preizkušenj, tekmovanj in seminarjev ter tako poskušamo ostati v dobri formi za takrat, ko se bomo odzvali klicu na pomoč.
[/members_only]
Kaja Toroš
Pasja šola Fajn pes
Objavljeno v četrti številki revije Kužek
