Mnogi ljudje uspejo psa naučiti, da se ob besedi “prostor” uleže, ne razumejo pa, zakaj pes na prostoru tudi ne ostane. Pa se za trenutek poskušajmo vživeti v psa. Vaje “prostor” smo ga najverjetneje učili s pomočjo priboljškov in klikerja ali pohvale, če smo to počeli s pomočjo prisile, smo storili veliko napako. Pes je torej doumel, kaj želimo od njega in nas zdaj, ko rečemo “prostor”, tudi uboga in se zlekne, kjerkoli že pač je. Vendar se moramo zavedati, da je to, da pes že čez nekaj trenutkov vstane in nam sledi, četudi tega ne želimo, popolnoma normalno. Kar zadeva našega najboljšega prijatelja, je naš ukaz ubogal, saj se je ulegel, ko smo mu to naročili. Če želimo, da pes na prostoru tudi počaka, ga moramo tega seveda naučiti.
Kaj želimo doseči?
Z vajo “počakaj” želimo doseči, da bi pes mirno ležal na mestu, ki smo ga določili, medtem ko bi mi denimo v miru opravljali gospodinjska opravila brez strahu, da se bomo spotaknili čez psa s polno košaro opranih oblačil ali da bo po cele stanovanju raznesel moko, ki se nam je ravnokar stresla po kuhinjskih tleh. Predpogoj za to vajo je, da pes najprej razume, kaj želimo od njega, ko mu rečemo “prostor”, šele nato gremo lahko korak dlje in psa naučimo, da na prostoru negibno obleži tudi takrat, ko se od njega oddaljimo. Vsekakor se moramo zavedati, da je tovrstno ležanje lahko sila dolgočasno, zato ga od psa ne smemo zahtevati prepogosto, poleg tega mu moramo zagotoviti dovolj gibanja in igre, saj bo utrujen pes veliko raje negibno obležal na mestu kot nemiren pes, ki je poln energije.
Kako se lotimo vaje?
Vajo začnemo tako, da psu ukažemo, naj se uleže, torej z besedo “prostor”. Ko nas uboga, kliknemo ali ga pohvalimo, nato pa ga nagradimo s priboljškom. Naslednji korak je, da psu rečemo “počakaj”, pri tem predenj dvignemo svojo roko (kot bi ga želeli zaustaviti), opisana gesta je namreč dovolj univerzalna, da jo razumejo še psi, in se za nekaj korakov oddaljimo od njega. Pes nam bo najverjetneje sledil, zato vajo ponovimo, pri tem pa mu priboljška ne damo več vedno, ko rečemo “prostor”, marveč takrat, ko bo vsaj nekaj sekund mirno obležal na prostoru potem, ko mu bomo rekli “počakaj” in se od njega malo oddaljili. S tem bomo dosegli, da se bo pes za priboljšek potrudil (vajo “prostor” že obvlada), poskusil bo razumeti, kaj pričakujemo od njega in nam ugoditi. Pri opisani vaji se od psa postopoma vse bolj oddaljujemo, priboljšek pa mu tudi ponudimo vse kasneje (sčasoma recimo po petih minutah takega mirovanja). Opisano vajo ponavljamo trikrat na dan po nekaj minut, čez kakšen teden ali dva jo bo pes najverjetneje že obvladal, posledično pa nam pri kuhanju in čiščenju stanovanja ne bo več v napoto.
Lina Zalaznik
