Povezava med prehrano in vedenjskimi težavami psov, 2.del

615

Številni skrbniki psov se soočajo z vedenjskimi težavami psov, kot so na primer hiperaktivnost, razdražljivost ali agresija, ter jih poskušajo rešiti na različne načine. Kot smo pisali v prvem delu te tematike, lahko obstaja možnost povezave med prehrano in vedenjskimi težavami. Vendar pa se je treba najprej prepričati da ni za vedenjske težave kriv zdravstveni razlog.

Kako lahko prehrana vpliva na vedenjske težave psa? 

Prehranska netoleranca in alergije

Prehranske netolerance ne smete zamenjati z alergijo. Alergija je imunski odziv na beljakovinski vir, ki se po navadi kaže v obliki kožnih ali prebavnih motenj. Le v redkih primerih se pojavijo nenavadna vedenja, ki so simptom alergije na hrano. Lahko pa prehranske alergije povzročijo napetosti v telesu, ki vodijo v razdražljivost in pomenijo, da je pes manj odziven svojemu skrbniku. Netoleranca na določene sestavine pasje prehrane pa lahko vodi v hiperaktivnost ali nenavadno vedenje.

Beljakovine

Beljakovine same po sebi niso vzrok za vedenjske težave, vendar pa niso vse beljakovine enakovredne. Beljakovine z visoko biološko vrednostjo (beljakovine, ki jih telo hitro pretvori v njihove gradnike, aminokisline) so najlažje prebavljive in tudi najbolj izkoriščene. Najvišjo biološko vrednost ima jajce (BV 100), takoj za njim pa so po biološki vrednosti najbolj prebavljivi piščanec, losos in bele ribe. Če jih pes prenaša (nanje ni alergičen in nima prehranske netolerance), so zelo dobri viri beljakovin v pasji prehrani.

Beljakovine v žitih pa so težje prebavljive. Čeprav imamo sestavine, kot je pšenica, po navadi za vir ogljikovih hidratov, pa vsako žito vsebuje majhen odstotek beljakovin. Del glutena, ki je prisoten v pšenici, gliadin, je hkrati najpogostejši povzročitelj alergij pri psih, celo pogostejši od beljakovin, ki so v mesu in ribah. Čeprav so prehranske alergije te vrste redke, je lahko vzrok za vedenjske težave psa (če jih spremljajo tudi klasični simptomi alergij, kot so srbeče tačke in ušesne okužbe) tudi v eni od sestavin njegove prehrane.

V preteklosti so kot rešitev za tovrstne težave predpisali zmanjšanje količine beljakovin v pasji prehrani pod prag, ki povzroča intoleranco. Vendar je veliko bolj smiselno, da se odkrije in iz prehrane izloči le povzročitelj, ki se lahko uspešno nadomesti z drugim virom beljakovin.

Beljakovine so namreč temeljnega pomena v pasjem telesu. Prehranske beljakovine se razčlenijo v aminokisline, ki podpirajo strukturne in funkcijske zahteve pasjega telesa (med drugim rast mišic, okrevanje tkiv in delovanje imunskega sistema). Tako bi lahko rekli, da so bile beljakovine v preteklosti po krivem obsojene kot povzročiteljice hiperaktivnosti pri psih.

 

Želite vašega kužka hraniti s hrano brez žit?

Izberite kakovostno in hipoalergeno hrano Premium Brit

 

BRIT Premium by Nature Adult Medium-Piščanec

Aminokisline

Serotonin (poznan tudi kot hormon sreče) nastaja iz aminokisline triptofan, ki jo v naravi najdemo v piščančjem mesu in ribah, v manjših količinah pa tudi v žitih, krompirju in rižu. Koruza na triptofan deluje zaviralno, zato je priporočljivo, da hrana ne vsebuje velikih količin koruze. Če so njegove ravni stabilne, pes ne občuti nihanja v razpoloženju in nenadnih napadov lakote. Pri ljudeh se za prehransko uravnavanje depresije priporoča uživanje škrobnatih živil (na primer rjavi riž, polnozrnati kruh, ovsena kaša), ki pomagajo pri absorpciji triptofana. Slednji je velika molekula, zato druge aminokisline, ki jih telo lažje absorbira, tekmujejo z njim. Škrobnata živila pomagajo pri dvigu ravni inzulina in tako omogočijo lažjo absorpcijo triptofana. Zato se v nekaterih primerih za določene vedenjske težave še vedno lahko priporoča dieta z nižjo vsebnostjo beljakovin.

Čeprav je serotonin pomemben hormon, pa so tudi druge aminokisline izrednega pomena za mentalno zdravje psov. Omega 3 maščobne kisline, ki so v največjih količinah v lososovem olju, so pomemben del pasje prehrane, njihov pomen pa postaja vse bolj priznan tudi pri prehranskem uravnavanju vedenjskih težav pri psih.

Vabimo vas, da si preberete še zadnji 3. del, tukaj.

Povzeto po Ness Bird, svetovalki za prehrano pri Arden Grange

Objavljeno v osemnajsti številki revije Kužek