Pomen hrane pri šolanju psov

Časi, ko so v pasjih šolah poznali samo kazen in pohvalo, besedo priden in trepljanje psa, so že  zgodovina. Ko se je pri šolanju psov začelo uporabljati nagone, se je začela uporabljati tudi hrana. Nagoni so tisti, ki nam pomagajo in nas vodijo.

  • nagon po preživetju , strokovno temu nagonu pravimo samoohranitveni nagon. Znotraj tega nagona govorimo o nagon po hrani, nagon lova, nagon plena, obrambni nagon…
  • nagon po ohranitvi vrste iz katerega izhajajo nagon po krdelu ali krdelni nagon, nagon po splonosti.

Če zelo poenostavim vse skupaj, pri šolanju si pomagamo z dvema nagonoma in sicer: vsak pes želi pripadati nekomu in si želi da ga nekdo vodi, ter vsak kuža mora jesti.

Predvsem ta, da mora vsak kuža jesti, je zelo moderen in marketinško zelo zanimiv. Priboljški so postali središče sveta, lastniki psov imajo doma skoraj več vrst priboljškov kot pa začimb v kuhinji. Najprej, kar vam povedo v pasji šoli je, da imejte s seboj dovolj priboljškov. V pasjih trgovinah je cela polica namenjena njim. Različnih oblik in okusov ter barv.

S kužkom pridete v šolo, v eni roki imate psa, v drugi pa vrečko s priboljški. Že kmalu ugotovite, da vas priboljški ovirajo, žepov nimate, zato jih daste na tla. Pri tem se vam po nesreči še stresejo po tleh. Vsi kužki se zapodijo proti njim in šole je za tisti dan konec, ker vsi samo še vlečejo tja. Vi osramočeni gledate v tla in samo čakate konec ure. Takoj po uri se odpeljete do pasje trgovine, kjer kupite mošnjiček, v katerega lahko spravite priboljške. Ponosno pridete na drugo uro, za pasom imate mošnjiček, a zgodba prve ure se ponovi, ker vam stalno pada na tla ali pa se vam stresejo priboljški vsakič, ko se sklonite. Nihče vam ni namreč povedal, kakšne priboljške kupite in predvsem kako jih imejte spravljene v šoli.

Navodila za priboljške:

–  Priboljšek ni hrana, ki jo kuža drugače dobiva za svoje obroke!

–  Priboljšek naj bo mehak.

–  Priboljšek naj ne bo ne prevelik ne premajhen.

–  Priboljšek mora imeti močan vonj.

–  Imeti morate različne priboljške, ki niso istega okusa in od istega proizvajalca.

–  V praksi se je izkazalo, da so najboljše hrenovke ali navadna slama.

– Sirček je lahko fantastičen priboljšek, dokler ni vroče, ker takrat se spremeni v stopljeno lepljivo snov.

–  Posodica oz. vrečka v kateri imate priboljške mora biti čim lažja in ne sme šumeti.

–  Posodica oz. mošnjiček naj bo narejena tako, da briketi ne morejo pasti ven, hkrati pa se ji lahko hitro vzame ven s prsti.

–  Posodica oz. mošnjiček naj se s karabinom pripne za pas ali pa je v obliki torbice, ki se lahko zapne okoli pasu. Trakovi na ježke in zatiči za pas se v praksi izkažejo za neučinkovite.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Alenka Klemenčič, vzgoja in šolanje psov

 

Objavljeno v sedmi številki revije Kužek