Oskrba in terapija manjših ran pri kužkih

Lastniki kužkov vemo, da se pogosto zgodi, da pri svojem kužku odkrijemo večjo ali manjšo rano, ki jo je dobil ali pri divjanju po okolici ali pri pretepu s sosedovim psom, lahko pa si jo je naredil sam z jezikom, ker se je intenzivno lizal, in še bi lahko našteval. Vse poškodbe, kjer pride do poškodovanja oziroma raztrganja zgornje plasti kože in je vidno podkožje, potem rane, ki krvavijo, ugrizne rane, ki so pravzaprav majhne, vendar globoke, imajo skupni imenovalec, ki pomeni, da bo treba obiskati veterinarja, ki bo rano oskrbel, po potrebi zašil in zaščitil kužka z antibiotiki zoper infekcijo. Pravilno in važno pa je, da vemo, kako lahko ukrepamo sami kot lastniki kužka v primeru, kadar pride do poškodbe.

Rana imenujemo vsako nasilno prekinitev kože, podkožja ali sluznice, kjer so posledično zaradi prekinitve kože odprta vrata infekciji. Najpogostejše so praske in odrgnine, ki jih naš kužek dobi pri preveč aktivni igri in tekanju po naravi. Pogosto si jih lahko povzroči tudi sam pri pretiranem srbenju kože zaradi, na primer, pika bolhe ali alergične reakcije in posledičnem praskanju oziroma grizenju tega mesta. Dogaja se, da si kužek malenkost poškoduje kožo prednjih tačk in se zaradi tega začne lizati po mestu poškodbe, z jezikom, ki je vlažen in hrapav, pa naredi obsežnejšo rano. Le-to si začne obdelovati tudi z zobmi, če, seveda, prej ne posežemo vmes in prekinemo tako imenovani zaprti krog, ko si pes vedno bolj liže rano, ki je za to vedno večja in ga vedno bolj boli oziroma skeli, zato si jo še intenzivneje obdeluje. Na to neprijetno in tudi nevarno možnost moramo biti pri kužkih zelo pozorni, saj lahko privede do obsežnega samopoškodovanja, kjer se sprva malenkostna ranica na koži lahko spremeni v veliko odprto rano.

Naslednje pogoste rane so ureznine, to so rane z ravnimi robovi, ki si jih kužki naredijo predvsem na blazinicah tačk in spodnjih delih tačk pri tekanju po vodi, kjer skočijo in se vrežejo s steklom. Take vreznine lahko kar neprijetno in močno krvavijo, so zelo boleče in vsekakor moramo najprej zaustaviti krvavitev, kar pa je pri vznemirjenem kužku pogosto zelo težko. Najbolje je, če imamo s sabo elastični povoj, ki ga precej na trdo namestimo na rano oziroma z njim prevežemo rano in tako zaustavimo krvavitev. Lahko pa uporabimo košček traku, šal, nogavice, blago, pas ali karkoli, s čimer na tesno zavežemo prek rane ali tik nad rano in tako zaustavimo krvavitev. Ko smo krvavitev zaustavili, seveda, kužka peljemo čim prej k veterinarju, ki bo presodil ali bo potrebna kirurška zaustavitev krvavitve s podvezovanjem poškodovanih krvnih žil in kirurška obdelava rane. Podobno ravnamo tudi v primeru raztrganin in ugriznih ran, ki jih naš kužek lahko dobi v pretepu z drugim kužkom, težavne so tudi strelne rane.

Vsem ranam je skupna morebitna infekcija rane z bakterijami, ki lahko povzročijo zaplete pri celjenju z gnojnim vnetjem rane, ki se razširi na okolico, na okoliška tkiva, bakterije lahko vdrejo tudi v krvni obtok in povzročijo septično stanje ter celo lahko ogrozijo življenje kužka. Osnovni namen oskrbe rane je, da preprečimo njeno infekcijo in dosežemo čim prejšnje celjenje rane. Zelo nevarne so na videz majhne, vendar globoke inficirane rane, ki se hitro zaprejo na površini in tako ustvarijo odlične pogoje za razvoj bakterij v rani. Taka rana je videti sprva zelo v redu, po nekaj dneh pa se začne močno gnojiti in vsekakor povzroči tudi zelo slabo počutje pri našem kužku, kasneje pa, če ni ustrezne strokovne pomoči, kužka tudi življenjsko ogrozi.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Emil Senčar, dr. vet. med.

 

Objavljeno v sedmi številki revije Kužek