Zakaj so cene veterinarskih storitev različne?

V praksi mnogokrat naletimo na vprašanje zakaj so cene veterinarskih storitev po slovenskih veterinarskih organizacijah različne.

Do leta 2002 je tako imenovane minimalne cene veterinarskih storitev določala Veterinarska zbornica Slovenije, ki je imela v svojih aktih tudi napisano, kakšne sankcije lahko doletijo tistega veterinarja ali veterinarsko organizacijo, ki tega cenika ne spoštuje. Leta 2002 je ustavno sodišče izdalo odločbo Veterinarski zbornici Slovenije, v kateri je odločilo, da velja določanje cen na prostem trgu za kartelni dogovor, ki v našem sistemu ni dovoljen. Od tega trenutka naprej je Veterinarska zbornica spremenila svoj način objavljanja cen in prešla na sistem priporočenega ovrednotenja veterinarskih storitev. Ta prehod je seveda pomenil, da smo morali izdelati za vse veterinarske storitve standardne operativne postopke, ki zagotavljajo najmanjši obseg varnosti za pacienta in seveda njegovega lastnika.

Prikazujemo vam enega od standardnih operativnih postopkov:

Cepljenje psov in mačk (v nadaljevanju: živali) izvajajo doktorji veterinarske medicine (v nadaljevanju:   veterinarji), ki izpolnjujejo vse zakonske in druge pogoje za opravljanje veterinarske dejavnosti. Če cepljenje živali izvaja po pooblastilu veterinarja tehnično osebje ambulante, veterinar nosi polno odgovornost, ki izhaja iz takega načina dela.

Pred cepljenjem je potrebno opraviti identifikacijo živali s pomočjo potnega lista in uradno predpisanega načina identifikacije (tetoviranje, značka, čip) (po 01.07.2011 je edini dovoljeni način identifikacije družnih živali čip).

Pri vseh živalih, ki bodo cepljene, je potrebno opraviti klinični pregled. Klinični pregled se opravi z namenom ugotovitve prisotnosti morebitnih bolezni (kužne, parazitarne, alimentarne), ki bi posledično lahko povzročile nezadosten imunski odziv in s tem preprečila popolno zaščito živali pred cepilnimi boleznimi.

Standardni klinični pregled živali obsega:

opazovanje prihoda živali v ambulanto (ali na cepilno mesto) in njena interakcija z okoljem ambulante in zaposlenimi

– opazovanje interakcije živali z lastnikom

– opazovanje gibanja in obnašanja živali

– anamneza lastnika (podatki o trenutnem zdravstvenem stanju živali in zdravstvenem stanju v zadnjih 3-6 mesecih)

– opazovanje rejnega stanja živali

– pregled dlake

– pregled kože

– pregled vidnih sluznic

– pregled izcedkov iz naravnih odprtin

– merjenje telesne temperature

– druge klinične preiskave, ki bi lahko potrdile ali ovrgle sum prisotnosti bolezni.

Veterinar se, glede na dane okoliščine, lahko prosto odloči o tem kakšen kliničen pregled bo opravil in za to svojo odločitev nosi polno odgovornost.

Živali se cepi na način, ki onemogoča prenos bolezni iz živali na žival in zagotavlja živalim čim manj post-cepilnih reakcij – upoštevanje pravil asepse.

Cepljenje se opravi na način, kot ga predpisuje proizvajalec cepiva, razen v primeru, če navodilo predpisuje postopke, ki niso združljivi s sodobno veterinarsko prakso.

Vsako cepljenje je potrebno vnesti v Centralni register psov, mačk in belih dihurjev in potni list vsake posamezne živali.

Na podlagi takšnega opisa del, ki jih je potrebno opraviti, Komisija za cene pri Veterinarski zbornici vsako leto do marca meseca pregleda vse ocene storitev, pristopi k morebitnim popravkom in objavi cenik na svojih spletnih straneh. Z upoštevanjem tega cenika Veterinarska zbornica in njeni člani zagotavljajo pacientu in stranki takšno uslugo, ki zagotavlja varen in strokovno neoporečen poseg. V standardni operativni poseg nikoli niso všteti tudi stroški zdravil in materiala, ki se pri posegu uporabi in se mora vedno zaračunati po dejanski porabi, prav tako pa mora biti v primeru obiska na domu jasno viden strošek prevoza do lastnika, oziroma živali.

Zakaj so potem cene veterinarskih storitev v Sloveniji različne?

V skladu z odločbo Ustavnega sodišča in EU zakonodaje o prostem pretoku uslug in storitev znotraj skupnega trga lahko torej vsak veterinar, oziroma veterinarska organizacija določi takšno ceno, ki jo je sposoben doseči na trgu, kar je seveda odvisno od ponudbe in povpraševanja. Ker so standardni operativni postopki določeni na podlagi dela splošnega veterinarja, lahko veterinarska organizacija za specialne storitve zaračuna višjo storitev, ker jo v njenem primeru opravlja strokovno bolje usposobljen veterinar – specialist. V tem primeru seveda stranka odloči ali bo plačala višjo ceno, ker zahteva tudi višjo raven veterinarske storitve in potrebnega znanja.

Kaj pa v primerih, ko veterinar zaračuna nižjo ceno od priporočene?

V takšnem primeru je povsem jasno, da veterinar ali veterinarska organizacija ni upoštevala vseh določil standardnega operativnega postopka in je zato storitev pomanjkljiva ali so opuščeni nekateri postopki znotraj standardnega operativnega postopka, ki lahko ogrozijo zdravje in življenje pacienta in povzročijo stranki nepotrebne dodatne stroške in psihične bolečine.

V vsakem primeru pa je veterinar oziroma veterinarska organizacija dolžna v skladu s slovensko zakonodajo (tržni predpisi) na vidnem mestu v svojih prostorih izobesiti cenik, tako, da je stranka že pred postopkom seznanjena s ceno storitve. Veterinar je tudi dolžan obvestiti stranko, če med posegom ugotovi, da bodo potrebni dodatni posegi, ki bodo vplivali na ceno posega, tako, da je stranka seznanjena s ceno in na koncu ne prihaja do hudih besed in nerazumevanja ob predloženem računu.

 

Doc.dr. Borut Zemljič dr.vet.med. dip ECBHM, predsednik veterinarske zbornice

 

Objavljeno v sedmi številki revije Kužek