Neprestano bruhanje je vsekakor glavni znak, da posumimo na tujek v črevesju, ki pomeni, da je naš pes pojedel kos igrače, lesa, kost, koščico od breskve in podobno, ki se je zagozdila v črevesju in ne more naprej. V tem primeru gre vedno za nujen primer, saj tak predmet pritiska na del črevesja. Ta del ni prekrvavljen, zato ni prehranjen in lahko odmre. Črevo se nato predre, črevesna vsebina pa steče v trebušno votlino. Tudi oster predmet ali kost lahko predre črevo. V tem primeru pride do vnetja potrebušnice, sepse in posledično do smrti. Zato je neprestano bruhanje pokazatelj, da gre za nujen primer.
Kako ravnati?
Ko pes začne bruhati, mu najprej umaknemo vodo in hrano. Vsekakor ga ne silimo z njima in ne pustimo, da vodo pije, če po tem bruha. Zgodi se, da lastniki psu kljub bruhanju nudijo vodo ali ga celo silijo z njo, da ne bi dehidriral. Nekateri mu ponudijo njihovo najljubšo jed. Vendar je rezultat ta, da tudi če pes vodo zaužije, mu ta razdraži želodec in je izbruha več, kot jo je popil. Tako poskrbimo za vedno večjo dehidracijo, namesto da bi se želodček umiril. V pol dneva ali dnevu se mora bruhanje umiriti, kadar gre samo za prebavno motnjo ali pa je pes pojedel pokvarjeno hrano, mrhovino, dražečo snov. V tem primeru se pes izbruha in nato umiri. Če ne, poiščemo veterinarsko pomoč.
Ko pes ne bruha več pol dneva, mu ponudimo za jedilno žlico postane vode vsake pol ure. Če tudi po tem ne bruha, mu ponudimo vedno večje količine vode v polurnih razmakih.
Če se bruhanje ne umiri, obiščemo veterinarja.
Kako veterinar poišče tujek v črevesju?
Rentgensko slikanje nam lepo pokaže tujke, ki so iz trših snovi – kosti, kovina, kamni, medtem ko koščki lesa, koščice, koščki plastike, guma z rentgenom niso vidni. Tu se lahko poslužimo slikanja s kontrastom. Pes poje kontrast (neka vrsta barve, ki je vidna na rentgenu), ki potuje skozi črevo. Slikamo v časovnih razmakih in gledamo, če kontrast napreduje in ali je kje kakšna zožitev. Vendar je včasih lažje rečeno, kot storjeno, in kljub kontrastu tujka ne odkrijemo, vendar nanj vseeno sumimo, na primer, če je v črevesju kos polivinila, ki spusti tekoči kontrast mimo.
Ultrazvočna preiskava trebuha nam prav tako lahko pomaga pri iskanju tujka, še posebej, ko gre za večje kose gume, plastike, koščic … Mogoče bi našli tudi polivinil, če gre za dovolj velik kos. S to tehniko ne moremo odkriti manjših tujkov – na primer trnkov, ki jih psi radi pojejo svojim lastnikom ribičem.
Lahko se zgodi, da bomo morali preiskati trebuh z obema tehnikama, da bomo tujek našli.
Zgodi pa se tudi, da ga ne najdemo in le sumimo, da je. V tem primeru pride v poštev diagnostična laparatomija – to pomeni, da pod splošno anestezijo (narkozo) odpremo trebuh in pogledamo, kaj je narobe.
[members_only]
Kako se tujek odstrani?
Tujek, ki se je zagozdil v enem delu črevesja, odstranimo tako, da prerežemo črevesno steno, ga vzamemo iz črevesja in črevo zašijemo. Kadar je črevesna stena že tako prizadeta, da bo najbrž odmrla oziroma že odmira, potem ta del črevesja odstranimo v celoti in sešijemo skupaj zdrava dela črevesja.
Tujki se po navadi zagozdijo v tankem delu črevesja, ki se mu reče jejunum – tega lahko odstranimo velik del, ne da bi pes imel kasneje težave s prebavo.
Kadar je tujek nitka, mu ta nabere črevo kot blago. V tem primeru je potrebno črevo odpreti na več mestih in nitko odstraniti.
Zapleti po operaciji
Po takšni operaciji je možno več zapletov. Prvi je ta, da popusti kakšen šiv in začne vsebina črevesja puščati v trebušno votlino, kar se rado zgodi predvsem po resekciji črevesja, ko v celoti odstranimo del črevesja. Če odstranimo večji kos, sta dela, ki jih šivamo skupaj, lahko različne velikosti in moramo »ukrojiti« črevo, da ga lahko lepo zašijemo skupaj.
Druga ovira pa je peritonitis – vnetje potrebušnice, ki lahko vodi v sepso in pogin.
Oba zapleta rešujemo s ponovnim odpiranjem trebušne votline in sanacijo.
[/members_only]Mateja Plevnik, dr. vet. med.
Objavljeno v sedmi številki revije Kužek
