Pasji triki

Med ljudmi pogosto vlada zmotno mišljenje, da bo pes že ob prihodu v novo družino popolnoma socializiran, pripravljen slediti človeškim ukazom in pričakovanjem. Vedno znova pozabljamo, da tako kot človek tudi pes izoblikuje svojo osebnost skozi odraščanje, na katero vplivajo različne situacije, največji pečat pa ji zada odnos z lastnikom. Slednji se gradi postopoma – skozi sprehode, hranjenje, srečevanje tujih psov, čohljanje za ušesi in največ skozi učenje.

Življenje psa sestavlja cikel večnega učenja, naj bo to vaja poslušnost, vzorne hoje na povodcu ali le simpatične vragolije. Današnja ideja o učenju se je oddaljila od preteklega dresiranja psov. Še pred nekaj leti je večina dreserjev kot zmagovalno kombinacijo uporabljala bodeče ovratnice, elektrošoke, kričanje, grobo cukanje in celo udarce. Odkar so ljudje sprejeli pse kot družinske člane, pa so se postopoma začele spreminjati tudi metode učenja, ki temeljijo na nagrajevanju pozitivnih reakcij. Da bi učenje prineslo zadovoljive rezultate, je pomembno, da je zabavno in zanimivo tako za psa kot tudi za njegovega lastnika.

Kliker

Za učenje trikov je najbolj priporočljiva uporaba klikerja, napravice iz plastike in kovine, na voljo v vseh trgovinah za hišne ljubljenčke. Gre za preprosto iznajdbo, ki se je na področju treniranja živali izkazala za zelo uspešno, še posebej pri učenju bolj zapletenih vaj. Uporabljajo ga tudi pri učenju mačk, ptičev, delfinov, tigrov, rib in drugih živalih. Sama uporaba je zelo enostavna, saj že sam pritisk na napravico povzroči glasen “klik”, ki označi trenutek, ko žival naredi želeno dejanje. Klik ni nagrada, temveč le informacija, da je nagrada na poti. Pes je zanj dojemljiv, ne glede na starost, velikost ali pasmo.

Zakaj je “klik” uspešnejši od pohvale? K boljšim rezultatom pripomore ravno specifičen zvok klikerja, ki ga pes v svojem vsakdanjem življenju ni vajen ter zaradi tega postane nanj veliko bolj pozoren. Mnogi ljudje se sprašujejo, ali ni morda vseeno, če je pohvala ubesedena ali “uklikana”, a dejstvo je, da je pes človeškega glasu tako zelo vajen, da pohvala ne vzbudi v možganih tolikšne pozornosti kot to uspeva glasnemu klikanju. Obenem pa je klikniti ob pravem času veliko lažje kot izreči pohvalo.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Blog PoPasje

 

Objavljeno v sedmi številki revije Kužek