Nagrajevanje je eno od najpomembnejših elementov učenja, saj psu vzbudi željo po raziskovanju in sodelovanju z lastnikom. Nagrada za uspešno opravljeno delo je odvisna od psa in njegovega zanimanja. Uporabimo lahko tako priboljške kot tudi igrače, sprehode in vse, kar našega psa navdušuje. Večina lastnikov se odloča za nagrado v obliki hrane, kamor spadajo kupljeni priboljški vseh barv, velikosti in okusov ter hrana iz naših hladilnikov, kot sta narezana salama ali pašteta. Nagrade morajo biti boljše od običajnega pasjega obroka in majhne, da se z njimi ne nasiti. Priporočljivo je uporabljati več različnih priboljškov, da se jih pes ne naveliča, pri čemer tiste, ki so boljši in imajo močnejši vonj, uporabljamo za težje vaje. V primeru večjega vnosa priboljškov poskrbimo, da bodo dnevni obroki manjši, brez težav lahko tudi zamenjamo en običajni obrok z nagrajevanjem za uspešno izvedeno učenje. Nagrade je zaradi hitrega dojemanja psa priporočljivo tudi združevati.
»Odpoklic«
Odpoklic je najosnovnejši in hkrati eden težjih ukazov, ki ima velik pomen pri interakciji z lastnikom in okolico. Vračanje na ukaz je skoraj najvišji cilj, ki v lastnikovih očeh predstavlja popolnega družinskega sopotnika. Gre za ukaz, ki nam povzroča veliko sivih las, saj je za psa dogajanje v okolici vse prevečkrat bolj mamljivo, kot pa poslušanje gospodarja.
[members_only]
Mnogi dobri vzreditelji že psičke v leglu navajajo na odpoklic. Naloga novega lastnika je, da nadaljuje z vajami, ki bodo v višjih fazah prinesle vidne rezultate. Z odpoklicem začnemo že zelo zgodaj, pri čemer damo mladičku občutek, da je prihod na klic ena najlepših stvari. Njegov prihod pospremimo z navdušenim odobravanjem, z razširjenimi rokami ga sprejmemo k sebi, nagradimo s priboljškom in se z njim poigramo. Vajo sprva izvajamo v zaprtem prostoru brez motenj, kasneje pa jo nadgrajujemo z delom v naravi ter urbanem okolju z vse večjimi motnjami. Iz zaprtih prostorov se počasi selimo v zunanje okolje, kjer vadimo odpoklic na povodcu ter kasneje na dolgem, slednem povodcu, pri čemer lahko psu preusmerjamo pozornost ter mu nežno nakažemo gibanje v pravi smeri. Če je s psom na sprehodu več družinskih članov, si razdelimo priboljške in psa izmenično kličemo k sebi. Gre za vajo, ki jo bo pes dojemal kot zabavno igro. Na sprehodih večkrat pokličemo psa zato, da ga nagradimo. Če ga bomo vedno pripeli in prekinili njegovo raziskovanje okolice, se nam bo začel izogibati ter se ne bo menil za naše klice.
Vaja odpoklica je zelo dolgotrajen, skoraj življenjski proces, ki od nas zahteva veliko vztrajnosti. Za dober odpoklic je ključno, da pes ne pozna možnosti, da na klic ne bi prišel. To pomeni, da moramo poskrbeti, da ga pokličemo takrat, ko vemo, da se bo odzval oziroma imamo možnost na njegov prihod vplivati z dolgim povodcem.
»Bam-bam«
Gre za zabaven trik, pri katerem se pes ob lastnikovem znaku vrže na hrbet in pretvarja, da je mrtev.
- Pri učenju moramo imeti 100-odstotno pasjo pozornost.
- Za vajo uporabljamo priboljške in kliker.
- S priboljškom zvabimo psa v ležeči položaj. Pri tem ne uporabljamo ukazov in dotikov. Ko se pes prvič uleže, kliknemo in ga nagradimo.
- Pes bo kmalu dojel, da mu takšno gibanje prinese slasten priboljšek, zato bo sam ponudil želeno vedenje.
- Nato ga iz ležečega položaja zvabimo s priboljškom, da se uleže na hrbet. To bomo najlažje dosegli, da priboljšek premikamo mimo njegovih ušes proti tilniku. Če pes hitro dojema stvari, ga lahko prvič sami poležemo na hrbet, pa bo hitro vedel, kaj želimo.
- Vsak naslednji korak k ležanju na hrbtu odobrimo s klikom, pohvalami in priboljški.
- Ko se bo pes sam ulegel na hrbet, vpeljemo želeno besedo za ukaz, na primer »bam«, »pok«, »umri«, »igraj mrtvo« in druge.
- Vajo ponavljamo, klikamo in psa nagrajujemo za uspešno izvedbo.
- Za bolj posrečeno izvedbo poleg besednega ukaza še z rokami nakažemo pištolo in streljanje nanj.
»Prižgi/Ugasni luč« (nadgradnja vaje »dotik«)
V prejšnji številki smo opisali, kako psa naučimo, da se na ukaz dotakne želene površine. Osnovo takšnega trika lahko nato uporabimo za zahtevnejše ukaze, kot so prižiganje/ugašanje luči, prižiganje televizorja ali računalnika.
Prižiganje in ugašanje luči 
- Pri učenju moramo imeti 100-odstotno pasjo pozornost.
- Potrebujemo dve vrsti priboljškov, kliker in ploščat predmet (tablica, lahko tudi barvni list).
- Površino, ki jo je pes naučen se dotikati s smrčkom, nalepimo na stikalo za luč.
- Psu ukažemo, da se s smrčkom dotakne površine na stikalu. Izvedbi vaje sledita klik in navadni priboljšek.
- Vajo večkrat ponovimo.
- Ko se psu posreči s smrčkom prižgati/ugasniti luč, ga navdušeno pohvalimo in nagradimo z boljšim priboljškom (narezana salama ali pašteta).
- Površino na stikalu začnemo zmanjševati, hkrati pa dodajamo nov ukaz, na primer »luč«, »prižgi/ugasni luč«.
- Površino zmanjšujemo do te mere, da jo lahko odstranimo, ne da bi psa to motilo pri izvedbi vaje.
Namesto učenja s površino lahko uporabljamo tudi laser, pri čemer psa učimo, da se s smrčkom dotika pike, kamor merimo.
[/members_only]Dona Gomilšek in Marko Stojanović, blog PoPasje
Objavljeno v deseti številki revije Kužek
