Med ljudmi pogosto vlada zmotno mišljenje, da bo pes že ob prihodu v novo družino popolnoma socializiran, pripravljen slediti človeškim ukazom in pričakovanjem. Vedno znova pozabljamo, da tako kot človek tudi pes izoblikuje svojo osebnost skozi odraščanje, na katero vplivajo različne situacije, največji pečat pa ji zada odnos z lastnikom. Slednji se gradi postopoma – skozi sprehode, hranjenje, srečevanje tujih psov, čohljanje za ušesi in največ skozi učenje.
Življenje psa sestavlja cikel večnega učenja, naj bo to vaja poslušnost, vzorne hoje na povodcu ali le simpatične vragolije. Današnja ideja o učenju se je oddaljila od preteklega dresiranja psov. Še pred nekaj leti je večina dreserjev kot zmagovalno kombinacijo uporabljala bodeče ovratnice, elektrošoke, kričanje, grobo cukanje in celo udarce. Odkar so ljudje sprejeli pse kot družinske člane, pa so se postopoma začele spreminjati tudi metode učenja, ki temeljijo na nagrajevanju pozitivnih reakcij. Da bi učenje prineslo zadovoljive rezultate, je pomembno, da je zabavno in zanimivo tako za psa kot tudi za njegovega lastnika.
Kliker
Za učenje trikov je najbolj priporočljiva uporaba klikerja, napravice iz plastike in kovine, na voljo v vseh trgovinah za hišne ljubljenčke. Gre za preprosto iznajdbo, ki se je na področju treniranja živali izkazala za zelo uspešno, še posebej pri učenju bolj zapletenih vaj. Uporabljajo ga tudi pri učenju mačk, ptičev, delfinov, tigrov, rib in drugih živalih. Sama uporaba je zelo enostavna, saj že sam pritisk na napravico povzroči glasen “klik”, ki označi trenutek, ko žival naredi želeno dejanje. Klik ni nagrada, temveč le informacija, da je nagrada na poti. Pes je zanj dojemljiv, ne glede na starost, velikost ali pasmo.
Zakaj je “klik” uspešnejši od pohvale? K boljšim rezultatom pripomore ravno specifičen zvok klikerja, ki ga pes v svojem vsakdanjem življenju ni vajen ter zaradi tega postane nanj veliko bolj pozoren. Mnogi ljudje se sprašujejo, ali ni morda vseeno, če je pohvala ubesedena ali “uklikana”, a dejstvo je, da je pes človeškega glasu tako zelo vajen, da pohvala ne vzbudi v možganih tolikšne pozornosti kot to uspeva glasnemu klikanju. Obenem pa je klikniti ob pravem času veliko lažje kot izreči pohvalo.
[members_only]
Kako psa »naklikamo«?
Preden začnemo uporabljati kliker, moramo psa naučiti, da je »klik« pozitivna reakcija na njegove odzive. V žargonu pravimo, da psa »naklikamo«.
Za vajo potrebujemo priboljške in kliker. S psom se odpravimo v miren kotiček, kjer mu klikamo in ga nagrajujemo. Vsakemu kliku sledi priboljšek. Pomembno je, da pes ni zmeraj v istem položaju, zato mu lahko priboljške tudi mečemo v različnih smereh. Gre za enkratno vadbo, saj bo že po nekaj poskusih vedel, kaj sledi zvoku.
Vaja pozornosti
Vaja ni neposredno povezana s klikerjem, vendar je najpomembnejša sestavina vsakega dela s psom. Pes mora biti med učenjem popolnoma osredotočen le na lastnika in njegove zahteve.
Za vajo potrebujemo priboljške in kliker. V mirnem kotičku se postavimo pred psa in počakamo, da vzpostavi stik z našimi očmi. Ko nas pogleda, kliknemo in mu vržemo priboljšek. Vajo ponavljamo, čakamo na pogled in nagrajujemo. Pozorni moramo biti, da ujamemo trenutek, ko nas pes gleda v oči in ne vrečo s priboljški ali kliker v roki. Vajo ponavljamo večkrat na dan, traja naj le nekaj minut. Ko pes dojame, kaj želimo, podaljšujemo čas gledanja pred klikom. Nadgradnja vaje se nadaljuje v hrupnejših okoljih.
[/members_only]Blog PoPasje
Objavljeno v sedmi številki revije Kužek
