Pasji frizbi

Pasji frizbi (angleško dogfrisbee, disc dog) je v Evropi razmeroma mlad šport. Predstavlja odlično disciplino za večino ljudi in psov, saj nudi pravo mero aktivnosti, a hkrati vključuje dele poslušnosti in različne trike, predvsem pa na zabaven način in skozi igro krepi vez med vodnikom in psom.

Zgodovina frizbija in začetki pasjega frizbija v Sloveniji

Vse se je začelo z ameriškim podjetjem Frisbie, ki je peklo pite. Pekli so jih na kovinskih posodah, ki so jih nato študentje začeli metati. Posode so imele vtisnjeno ime podjetja Frisbie, metanje pa so poimenovali frisbieing. Kasneje so začeli izdelovati plastične frizbije, kot jih poznamo danes.

Američani so se kmalu domislili igranja frizbija s psi. Tako se je okoli leta 1970 začelo obdobje razvoja pasjega frizbija. Enega od mejnikov je leta 1974 postavil Alex Stein, 19-letni študent, ki je s svojim psom Ashleyjem Whippetom na tekmi bejzbola preskočil ograjo in psu začel metati frizbije. Še danes se ena najbolj znanih organizacij pasjega frizbija imenuje prav po psu tega študenta.

V Slovenijo je ta šport prišel leta 2007. Med najbolj zaslužnimi za to je Jean McCollister, ki še danes nesebično deli svoje obširno poznavanje pasjega frizbija in s svojimi psi Slovenijo suvereno zastopa tudi na največjih tekmovanjih. Sicer pa imamo v Sloveniji kar nekaj parov, ki so na svetovnem nivoju dosegli zavidljive rezultate.

Pasji frizbi se je pri nas zelo hitro razširil in kmalu pritegnil številne navdušence. Na območju celotne Slovenije pa smo se zbrali prijatelji in znanci, ki se s frizbijem ukvarjamo bolj aktivno. Leta 2009 smo ustanovili Športno društvo Flipsi, ki je vse do danes edino vseslovensko društvo pasjega frizbija. Naše glavno vodilo je, da se ta prijetna kinološka disciplina razvija zdravo. Želimo jo približati čim več ljudem, ki jih zanima sodelovanje človeka in psa.

Organiziranost in tekmovanja v pasjem frizbiju

Obstaja več vodilnih organizacij pasjega frizbija. Najbolj znane so: AWI (imenovano pa Ashleyju Whippetu), Skyhoundz, USDDN, UFO.

Posebnost pasjega frizbija je tudi, da obstajajo številne tekmovalne discipline. To omogoča, da vsak vodnik najde eno ali več disciplin, ki mu najbolj ustrezajo. V grobem bi lahko discipline razdelili na disciplini freestyle (koreografija na glasbo) in discipline (metanje frizbijev v daljavo). [members_only] Med najbolj poznanimi in razširjenimi disciplinami, ki se najpogosteje pojavljajo na tekmovanjih, so:

Freestyle

Večini se zdi to najbolj zanimiva disciplina, ki po navadi pritegne največ gledalcev. Nastopata vodnik in pes ali dva vodnika in en pes. Na voljo imata od pet do deset frizbijev. Vodnik in pes predstavita nastop z glasbo, v katerega so vključeni poljubni triki, preskoki, odboji psa od vodnikovega telesa in različni meti.

Minidistance (Toss & Fetch)

Tekmujeta vodnik in pes, za metanje imata na voljo en frizbi. Čas za metanje je omejen na 60 do 90 sekund. Polje za igranje ima označene dolžine. Točke prinašajo vsi ujeti meti znotraj polja. Čim daljši je met, več točk prinese.

Time trial

Vodnik in pes imata na voljo en frizbi. Vodnik mora frizbi v najkrajšem času dvakrat vreči čez označeno linijo. Pes mora čim prej ujeti frizbi in ga čim hitreje vrniti vodniku.

Dogdartbee

Pri tej disciplini sta zelo pomembni usklajenost psa in vodnika ter natančnost meta. Na tleh je narisana tarča s conami kot pri pikadu, oddaljena na primer 15 metrov. Če pes ujame frizbi in pristane na sredino tarče s prednjima tačkama, dobi za to največje število točk. Večja ko je oddaljenost iz centra tarče, manj točk dobita vodnik in pes.

Tekmovanja v pasjem frizbiju potekajo po vsem svetu. Nekaj večjih tekmovanj smo gostili tudi v Sloveniji, denimo, kvalifikacije za AWI svetovno prvenstvo leta 2011 na KD Maribor in leta 2012 v Renčah ter Skyhoundz kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2012 v Mirni. ŠD Flipsi pa v sodelovanju s kinološkimi društvi vsako leto organizira tudi več 4-fun tekmovanj. To so tekmovanja za zabavo, na katerih lahko nastopajo vsi navdušenci frizbija. Nekaj tovrstnih prireditev se nam obeta tudi v letu 2013.

Zakaj izbrati pasji frizbi?

Pasji frizbi omogoča sodelovanje vodnikom vseh starosti in psom skoraj vseh velikosti in pasem. Predpogoj za to je, da vodniki obvladajo varno metanje, psi pa pravilno lovljenje frizbija. Psa lahko začnemo učiti igre s frizbijem že kot mladička, a nikakor visokih metov, zgolj interakcijo in spoznavanje frizbija ter različne trike. Zelo pomembno je, da pri tem uporabljamo primerne frizbije. To so plastični frizbiji, ki so izdelani iz mehkejše plastike in prilagojeni pasjemu ugrizu, kar preprečuje poškodbe, hkrati pa vodnikom omogoča lažje in natančnejše metanje. Obstajajo številni proizvajalci pasjih frizbijev, ki ponujajo frizbije različnih velikosti, trdot, barv in teže in so na voljo v specializiranih trgovinah. Nikakor pa za pse niso primerni frizbiji, namenjeni ljudem. Pomembno je tudi, da psu frizbije mečemo na primerni podlagi. Najboljša je ravna travnata površina, kot so nogometna igrišča, urejeni travniki in podobno, lahko pa tudi podlaga, ki jo najdemo v jahalnicah. Asfalt in druge trde površine so za pasji frizbi neprimerne.

Za vse, ki jih pasji frizbi zanima in bi se radi s svojim kužkom preizkusili v tej zanimivi disciplini, je najbolj priporočljivo, da se priključijo kateremu od tečajev, ki redno potekajo po vsej Sloveniji. Ti so zasnovani tako, da vodniki spoznajo različne tehnike metanja, ki jih postopoma nadgrajujejo in šele ob zanesljivem in varnem metanju preizkusijo s psi. Varnost psov je zmeraj na prvem mestu, zato je najpomembnejše, da se vodniki najprej naučijo pravilno in dobro metati. To pa seveda ne pomeni, da se kužkom ne posvečamo, ravno nasprotno, saj jim frizbije, na zabaven način in skozi igro, predstavimo že zelo hitro. Naučimo jih pravilnega lovljenja, prinašanja in jim celotno igro predstavimo kot neizmerno zabavo.

Vodniki se tako v tečaju naučijo pravilnega in varnega metanja, se preizkusijo v različnih disciplinah frizbija in kar je najpomembnejše, utrdijo vez s svojim štirinožnim prijateljem, kar lahko s pridom izkoristijo tudi v drugih kinoloških disciplinah.

Urška Kramar

Objavljeno v deseti številki revije Kužek