Ali psa vpisati v pasjo šolo, pravzaprav sploh ni vprašanje. Absolutno DA. Ne glede na to, ali si dom delite s čivavo ali rotvajlerjem, oba potrebujeta vzgojo, socializacijo in šolanje. Večina ljudi razume, zakaj je pametno šolati rotvajlerja. Rotvajlerji nosijo sloves velikih, močnih in nevarnih psov, ki jih je treba nujno »ukrotiti«. Zakaj pa bi šolali čivavo – saj nikomur nič ne more? Šolanje psa ni namenjeno temu, da psa ukrotimo in si ga podredimo. Namen šolanja je, da s psom zgradimo odnos, da mu postavimo meje, ga socializiramo in mu, če je to potrebno, pomagamo zgraditi samozavest in premagati strahove. In prav slednje je pogosta težava majhnih psov, kot so čivave. Še en razlog za šolanje majhnih, tako imenovanih »psov za v naročje« je, da se s tem naučimo do psa obnašati kot do tega, kar je – pes in ne igrača ali otrok, kar je najpogostejša napaka skrbnikov manjših pasem.
Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, torej ni, ali bi šli v pasjo šolo ali ne, temveč to, v katero pasjo šolo bi vpisali svojega psa.
Žal so imeli, glede na zapise na različnih forumih, premnogi pasji skrbniki s pasjimi šolami slabe izkušnje in mnogi vpis psa v pasjo šolo celo obžalujejo. To seveda ne pomeni, da so vse pasje šole slabe in da je bolje pustiti, da se pes pač sam vzgoji ali da ga vzgajate sami z nasveti, ki jih najdete na spletu. To pomeni le, da je izbira pasje šole zelo pomembna in da se splača vložiti nekaj časa in truda, preden se odločite za tisto, ki bo prava izbira za vas in vašega psa.
Kako izbrati dobro pasjo šolo?
Najprej pomislite na to, kaj od pasje šole pričakujete. Želite, da vaš pes pozna osnovna povelja in se lahko z vami mirno sprehaja po mestu ali parku? Želite, da bo vaš pes pasji športnik? Ko boste vedeli, kakšen je cilj šolanja vašega psa, začnite raziskovati, katera pasja šola vam to ponuja, in poskusite pridobiti kakšno mnenje skrbnikov, ki so to pasjo šolo obiskovali v preteklosti. Pred končno odločitvijo si lahko celo ogledate, kako izgleda ura šolanja, in tako dobite čim boljši vtis o načinu dela pasje šole.
Tudi če želite le osnovno socializacijo psa, je pravilna izbira pasje šole zelo pomembna. Žal se v mnogih še vedno uporabljajo zastarele metode šolanja, ki temeljijo na ustrahovanju, fizični prisili in dominaciji ter pogosto ne obrodijo sadov ali iz psov naredijo psihične bolnike. Psi postanejo še bolj prestrašeni, še bolj vlečejo povodec, še bolj izkazujejo agresivnost proti drugim psom ipd.
Različne metode dela v pasjih šolah
[members_only]Klasične ali tradicionalne metode šolanja psov temeljijo na strahu, kazni in celo bolečini. Ta stil šolanja lahko vodi v le dve smeri – pes postane še bolj prestrašen (kar ti inštruktorji ocenjujejo kot uspeh) ali še bolj agresiven (v tem primeru je kriv pes, ker je takšne pasme, ker je agresiven po naravi ipd.). Na žalost te metode v Sloveniji še vedno prevladujejo. Eno takšnih je obiskoval tudi fantov shar pei, ki so ga v pasji šoli odpravili, češ da se shar peijev tako ali tako ne da šolati, ker so preveč trmasti, in naj se z vzgojo sploh ne trudi – to jim seveda ni preprečilo, da ne bi šolanja zaračunali. Psa so učili hoje na povodcu tako, da ga je bilo treba čim pogosteje in čim bolj močno zategovati. Ker je imel kuža močno voljo, je to vodilo v agresijo proti drugim psom, žuljave roke, neprijetne sprehode in celo zlomljen karabin na povodcu, narejenem za precej težjega in močnejšega psa. Sicer nežnemu psu so naredili nepopravljivo škodo za celo življenje. Za takšne zgodbe pa nismo krivi skrbniki, ampak tisti, ki jim zaupamo svojo prihodnost z našim psom – inštruktorji. In ne mislite, da se to ne more zgoditi tudi vam. Ti inštruktorji privzgajajo grobost tudi pasjim skrbnikom, ki sicer svojim psom ne bi nikoli prizadejali bolečine.
Vsako šolanje in vzgoja, ki temeljita na fizični prisili, temeljita na strahu in zlomu svobodne volje psa. Takšno šolanje lahko pri bolj nežnih psih privede do hitrih rezultatov, ki pa jih je treba tudi nadalje vzdrževati s fizično prisilo, saj šolanje sicer dolgoročno ni uspešno. Z vzdrževanjem fizične prisile dosežemo psihični ter fizični limit psa in ta se zlomi. Takšnega psa se označi za trmastega ali neumnega, v resnici pa je le žrtev nehumanih in škodljivih metod šolanja, ki se jih še vedno poslužujejo ljudje z dolgoletnimi izkušnjami, vendar z zelo zastarelim znanjem.
Kako lahko ugotovite ali pasja šola uporablja zastarele metode? Oglejte si kakšen njihov tečaj in če opazite kaj od sledečega, se šoli na daleč izognite. Resnica je, da boste zagotovo naredili manj škode, če ga šolate sami doma.
Metode, ki kažejo na to, da je pasja šola slaba:
- uporaba kovinskih ovratnic na zateg,
- načrtno izvedeni zategi s povodcem,
- vpitje na psa,
- fizično siljenje v določen položaj,
- »navijanje« ušes ali repa,
- udarci in brce,
- dviganje prvega dela psa z zategnjeno ovratnico ali obešanje,
- »zabijanje« psa v tla ipd.
Te klasične metode res prinašajo hitre rezultate, vendar na račun psihičnega zdravja naših psov. Torej, če vas vprašam, kaj bi izbrali – dolgotrajno učenje skupaj z vašim psom, pri čemer boste z njim gradili dober odnos in medsebojno zaupanje, ali hitre rezultate, pri čemer morate psa nekajkrat dobro »nalomiti« – kakšen bi bil vaš odgovor? No, sama sem se odločila za dolgotrajnejše, vendar bolj humano šolanje s pozitivno motivacijo.
Kot že samo ime pove, je za učenje psov, tako kot pri ljudeh, potrebna motivacija. Psi imajo bolj ali manj prirojeno motivacijo za določena vedenja – odvisno od pasme. Po koncu šolanja v pasji šoli pa pes vedenja ne bo izvajal, če ne bo zanj motiviran. Učenje tako poteka na štirih stopnjah: pridobivanje, izurjenost, posploševanje in ohranitev znanja. Vse štiri stopnje so pomembne za uspeh.
Šolanje z metodo pozitivne motivacije se ne zaključi, ko zaključite pasjo šolo. V resnici se šolanje in vzgoja s pomočjo pozitivne motivacije nikoli popolnoma ne zaključita. Da pes do popolnosti osvoji odpoklic, hojo ob nogi ali mirno ležanje poleg našega stola, ko mi pijemo kavico in klepetamo, je potrebnih tisoč dobrih ponovitev. In ko jih naredimo, vedenje ne bo prišlo v kri le psu, temveč tudi nam, in šolanje se bo povsem spontano nadaljevalo. Tisoč ponovitev se sliši ogromno, kajne? Vendar ni nič v primerjavi z leti zadovoljstva, ki ga boste imeli zaradi dobrega, spoštljivega in ljubečega odnosa z vašim vzgojenim psom.
[/members_only]
Nina Bartol
Objavljeno v enaintrideseti številki revije Kužek
