Da psi gojijo svojevrstno naklonjenost do obutve vseh vrst, čivkajo že ptički na veji. Odnašanje čevljev, skrivanje le-teh na najrazličnejših mestih, potreba zakopati čevelj v zemljo, pogrizljati visoko peto oz. narediti luknjo v supergo so teme, ki se jih ne branijo uporabiti v številnih zabavnih videih in zgodbah. Malo manj pa je pogrizen čevelj zabaven za lastnika kosmatinca, ki si je obutev prisvojil in jo veselo obdelal. Od kod pa pravzaprav izvira t. i. pasja »ljubezen« do človeških čevljev in copatov?
Odnašanje in uničevanje obutve je lahko eden izmed znakov, da je vašemu psu dolgčas in ga morate zaposliti, saj bo v nasprotnem primeru svoje destruktivno vedenje usmeril še na kakšen drug element vašega stanovanja ali vaše lastnine (najboljša alternative so zanimive in varne igrače ter dejstvo, da ima kuža dovolj lastnikove pozornosti). Če je vaš kužek še mladič, si z grizenjem lajša bolečino ob rasti zobkov. Za kužka lahko velja tudi, da vašo lastnino (obleke in obutev) skrije, ker išče vaš vonj in vam želi biti blizu ter tako želi pritegniti vašo pozornost.
Vemo, da so psi naklonjeni pravilom in rutini, njihovi bistri možgančki pa si zapomnijo najrazličnejše informacije, zato lahko čevlje hitro povežejo tudi z našim odhodom od doma. Naš odhod si kuža interpretira po svoje, ugotovi, da je takrat čisto sam doma ter želi ta dogodek preprečiti (ali pa vsaj odložiti na poznejši čas). Ker pes vidi, da od doma nikoli ne gremo brez čevljev, jih odnese s seboj ali vsaj malo uniči. Obsedenost psov z obutvijo lahko tako povežemo s klasičnim pogojevanjem, saj kuža v trenutku, ko si nataknete čevlje, postane drugače razpoložen. Morda bo najprej še menil, da bo šel z vami na sprehod, ko odidete brez njega, pa v kotu čepi le še en kosmati kupček nesreče. Podobno lahko z vašim odhodom povežejo tudi kovčke in potovalne torbe. Klasično pogojevanje sicer najlažje opazimo pri slinjenju, ko nosimo naokoli njegovo posodo za hrano, saj je to zanj znak, da mu bomo prinesli večerjo. Poskusite to tudi s svojim psičkom, da vidite, v kolikšni meri to velja zanj. Da čevlji ne bodo vedno v težavah, si jih poskusite obuvati v drugem prostoru, da vas kuža ne vidi in ne poveže vašega odhoda z obutvijo.
Za izginotje vaše obutve je lahko kriva tudi t. i. ločitvena tesnoba, kjer psu odsotnost svojega lastnika pomeni ogromen stres in zato laja, tuli in grize najrazličnejše predmete. V današnjem zahodnem svetu je ločitvena tesnoba med štirinožnimi prijatelji precej pogosta. Krivec tega je najpogosteje naš aktivni vsakdan, saj psi naših pogostih prihodov in odhodov nikakor ne jemljejo zlahka. Ob našem odhodu so zato mnogi lahko užaljeni, ob prihodu domov pa so pretirano vznemirjeni in veseli. Užaljenost oz. veselje pa mnogi pokažejo prav s krajo in uničevanjem obutve.
Seveda to ne velja za vse pse, za večino je namreč grizenje in žvečenje način pomirjanja, čevlji pa so ravno pravšnji za tako zaposlitev, poleg tega pa še dišijo po njihovem lastniku. V tem primeru poskusite z zanimivo in varno igračo, ki jo bo vaš štirinožni prijatelj lahko glodal, nikakor pa mu ne vlecite copata iz ust, saj bo to razumel kot nadaljevanje igre in škoda bo v tem primeru še večja.
Maša Pirnat
