Revija Kužek se je dogovorila za redno sodelovanje z Anito Gosnik, ki je univerzitetna diplomirana psihologinja. Usposablja se iz vedenjsko-kognitivne terapije, v Veliki Britaniji pa opravlja podiplomski študij iz psihologije in vedenja psov. Novopečenim lastnikom psov pomaga s preprostimi napotki in z uvajanjem pravil, kako vzgojiti navihanega mladička v lepo vzgojenega odraslega psa. V rubriki vprašajte pasjo psihologinjo bo odgovarjala na vaša vprašanja, povezana z vzgojo mladičkov. Vprašanja pošljite na elektronski naslov psihologinja@kuzek.si. Odgovori so informativnega značaja, niso primerni za nujne primere in ne morejo nadomestiti poglobljenega osebnega posveta s strokovnjakom.
Anita Gosnik, univ. dipl. psihologinja, PSI-SVET
VPRAŠANJE: Pozdravljeni! Imamo 11 tednov staro psičko pasme japonski chin. Prek igre in pohval ter nagrade je osvojila že kar nekaj stvari. Moti nas to, kadar jo primemo ali pobožamo, ko ona ne želi, postane zelo agresivna in napadalna. Zarenči in hitro ugrizne. Imamo jo v stanovanju, vendar jo čez dan velikokrat peljemo ven. Ima igračke za grizenje, da ne grize toliko drugih stvari. Skupaj živimo mama, hči in 6-letna vnukinja. Ta psičkina agresivnost ali nervoza pa se iz dneva v dan stopnjuje, zato si želimo, da bi to motnjo čim prej odpravile, da se ne bi stopnjevalo. Ker si ne znamo pomagati, vas lepo prosimo za nasvet in se vam za odgovor zahvaljujemo.
[members_only]
Odgovor: Povsem mogoče je, da gre pri psički za razvojno fazo, ko je grizenje rok in nog običajno. Če pa ne ravnamo prav, lahko vedenje (pogosto nevede) še spodbudimo, namesto prekinemo in preusmerimo. Ker pravite, da psička zarenči in ugrizne že takrat, ko jo primete ali pobožate, bi šlo lahko že za resnejši problem in bi vam priporočila osebni posvet, da situacijo pogledamo pobliže. Pomembno je tudi, kako močno ugrizne (ali zna kontrolirati moč ugriza — inhibicija ugriza). Pomislite pa tudi na situacije, ko se psička tako vede, ali je morda utrujena, nenaspana ali ima svoj prostor za počitek (na primer boks)? Možno je tudi, da je psička preobčutljiva na dotike ali jih ni navajena, lahko da jo kaj boli ali gre za kakšno zdravstveno težavo, zato bi bilo treba najprej z obiskom pri veterinarju izključiti morebiten zdravstveni vzrok.
VPRAŠANJE: Sem lastnica kužka pasme jack russel terier, starega deset mesecev. Je zelo živahen in navihan pes. Težava je v tem, da je zelo vznemirjen, ko pridem iz službe domov in se vedno polula. Takrat ga oštejem in mu pokažemo lužico, da vidi, da se to ne sme. Zdi se mi, da je vedno slabše, včasih se že polula, ko sliši, da odpiram vrata. Ko pride fant domov, pa se po navadi ne polula. Kaj naj naredim?
Odgovor: Pozdravljeni! Najprej je dobro preveriti pri veterinarju in izključiti morebiten zdravstveni problem. Zelo verjetno je, da se kužek vašega prihoda iz službe zelo razveseli in se polula od vznemirjenja. Kot pravite, oštevanje nima učinka in zadevo le še poslabša. Zdravila, ki ne deluje, verjetno ne bomo več uporabljali, mar ne? Torej, poskusimo drugače. Ko gremo od doma, kužka z nečim zamotimo, na primer z igračo, napolnjenim kongom ali s pasjo žvečko in se od njega ne poslavljajmo. Ko pridemo domov, si vzemimo najprej 15 minut zase. V miru odložimo ključe, torbico, se preobujmo, spijmo kozarec vode, kužka pa ne glejmo in ne božajmo. Če v začetku še nastane lužica, jo bomo počistili kasneje. Kužka mirno pozdravimo šele takrat, ko se umiri, to lahko pomeni pet ali pa 30 minut. Ne uporabljajmo piskajočega glasu in ne skačimo od navdušenja. Situacija bi se ob takem ravnanju morala zelo kmalu izboljšati. Če se ne, gre lahko tudi za kakšen drug izvor problema in bi bilo dobro, da se osebno posvetujete s strokovnjakom.
VPRAŠANJE: Naš mladiček je star štiri mesece in trenutno je največja težava grizenje rok in nog, tudi do krvi … Ignoriranje ne pomaga oziroma je velikokrat tudi težko to narediti, ker preveč boli. Igračke ne pomagajo. Ko ima svoj napad grizenja, se kar zapodi v roko ali nogo. Strah nas je, da bi bilo še huje, ko zraste. Je to normalno in bo minilo? Ne vem, kaj delamo narobe. Nam lahko kako pomagate?
Odgovor: Grizenje je normalna razvojna faza v obdobju, ko kužku rastejo zobki. Pomembno je, da grizenja ne spodbujamo, na primer z vlečenjem, odrivanjem, s smehom, temveč ga prekinemo takoj, ko se začne, saj gre za samonagrajujoče vedenje. Prva možnost je, da že ob prvem ščipanju ostro rečemo »Ne!« ali pa zacvilimo in obmirujemo ter počakamo trenutek. Če pes preneha, mu ponudimo igračo ali žvečljivo kost. Če to ne deluje, kužka primemo in dvignemo v zrak ter počakamo, da se umiri. Če smo doma, lahko prostor zapustimo ali ga za čas »napada« grizenja damo v drug prostor. Običajno traja nekaj časa, da se pes sam lahko dovolj obvlada, da tega ne počne več. V nekaj tednih pa ob takšnem ravnanju in preusmerjanju kužki praviloma nehajo gristi naše roke in noge.˝
[/members_only]
Objavljeno v enajsti številki revije Kužek
