Odgovorno lastništvo psičke vključuje tudi trezno, pretehtano in utemeljeno odločitev, ali naj psičko uporabimo za vzrejo ali ne.
V uvodu je treba poudariti, da za psičko materinstvo ni prijetna izkušnja, ki naj bi jo doživela vsaka vsaj enkrat v življenju. Nasprotno: proces materinstva je sicer naraven, a vendar stresen in obremenjujoč niz dogodkov, ki jim nekatere niso kos. Zato so izgovori »otrokom bi radi omogočili spoznavanje z leglom povezanih dogodkov« za lase privlečeni in v današnji dobi povsem nepotrebni.
Za vse psičke brez rodovnika in vzrejnega dovoljenja je sterilizacija prav gotovo najbolj pametna odločitev, isto velja tudi za pse, še posebej, če živijo v urbanem okolju. Z vsako paritvijo skrbnik ob morebitnih zapletih tvega življenje svoje psičke, hkrati pa možnost, da mu ostanejo nebogljeni osiroteli mladiči. Ti zahtevajo posebno nego in skrb, poleg hranjenja pa tudi vse, kar sicer počne psica mama: čiščenje, spodbujanje izločanja, pospravljanje iztrebkov in podobno.
Vzreja najprej vključuje dobra dva meseca skrbi za bodočo mamo s pripravami na porod, po tem pa še prav toliko časa za nego in vzgojo mladičkov. Če je s pasjo mamo in mladički vse v najlepšem redu, to pomeni dva meseca crkljanja in veselih dogodkov, mesec in pol priprave obrokov za mladičke, pospravljanje in čiščenje ter skrbi za primerno socializacijo in habituacijo. Če ima psička premalo mleka za vse mladičke, jih je treba na začetku dohranjevati vsaki dve uri s kakovostnim mlečnim nadomestkom za pasje mladičke. Čeprav ni poceni, domače pripravke odsvetujem.
Preden se skrbnik pasemskega psa odloči za paritev, mora poskrbeti za potrebne dokumente. V zvezi z obveznostmi, ki jih imajo vzreditelji, je pravi naslov za to Kinološka zveza Slovenije (KZS), saj se predpisi lahko razlikujejo od pasme do pasme. Če psička še nima vzrejnega dovoljenja, moramo podatke o tem pridobiti vsaj šest mesecev pred paritvijo. Cena vzrejnega pregleda in telesne ocene s taksami je 38,30 evra. Če so zahtevani tudi veterinarski pregledi sklepov, oči in še česa drugega, se ti plačajo posebej po ceniku veterinarske ustanove. Vzrejna komisija, ki je pristojna in odgovorna za posamezno pasmo, razpolaga tudi z vsemi podatki o plemenjakih, med katerimi vzreditelj lahko izbere očeta bodočih mladičkov.
[members_only]
Ko je pasje materinstvo načrtovano, se skrbniki psičk po navadi temeljito podučijo, kaj je treba pripraviti in nuditi psički, da bosta ona in njeno leglo zdrava in dobro oskrbljena. Vsa potrebna cepljenja je treba opraviti pred paritvijo. V tem času je treba psički odpraviti tudi notranje zajedavce. Da nas hitro približevanje ali celo porod ne bi presenetil, pojdimo po vrsti.
Brejost traja v poprečju 63 dni. Če je mladičev več, psica povrže prej, sicer pozneje. Prehrano, ki naj jo bo v drugi polovici brejosti za približno tretjino do polovico več, je treba razdeliti na več obrokov, nikakor pa ne smete dodajati kalcija niti vitaminov, če tega ne predpiše veterinar. Psička naj dobiva popolno kakovostno hrano, saj ima med brejostjo povečan tek, v zadnjih tednih pa se bolj zadržuje doma in se ne giba veliko. Na voljo naj ima dovolj sveže vode.
Brejost lahko potrdi preiskava z ultrazvokom po 35. dnevu od zadnje paritve. Ta je neškodljiva, neboleča in cenovno sprejemljiva (okoli 25 evrov). Veterinar preveri vitalnost plodov in njihovo približno število, na podlagi tega pa vzreditelj lahko začne s pripravami na porod. Med brejostjo je treba previdno ravnati s cepivi, posipi, pršili in podobnim – vse uporabljamo po navodilih veterinarja, ki bo tudi bdel nad psičko in njenim leglom. Nujno pa moramo odstraniti notranje zajedavce na polovici brejosti (in tri tedne po porodu ter tudi mladičem), saj prek krvnega obtoka gliste oziroma njene razvojne oblike zaidejo tudi v krvni obtok mladičev in lahko v skrajnem primeru povzročijo pogin.
Pred kotitvijo je treba pripraviti:
1. miren, suh prostor, v katerem lahko vzreditelj zagotovi temperaturo od 22 do 25 stopinj Celzija;
2. kotišče (za velike pasme v velikosti 145 krat 90 centimetrov, za velikost španjela 90 krat 70 centimetrov) z osem do deset centimetrov široko stopnico ob notranjem robu za zaščito mladičev. Enako neustrezno kot premajhno je tudi preveliko kotišče, kjer psička lahko mladičke »izgubi«, to pa se po navadi konča tragično, če nima vzreditelj legla pod nenehnim nadzorom. Psička naj se navaja na kotišče in porodni prostor najmanj 14 dni pred porodom. Tla kotišča naj bodo mehka in prevlečena s tkanino, ki jo lahko zamenjamo in operemo. Zelo primerne so posteljne podloge za enkratno uporabo, ki so na voljo v lekarnah.
3. brisače, rjuhe;
4. mehko obloženo kartonsko škatlo 30 krat 40 centimetrov za občasno odstranitev mladičev;
5. škarje in razkužilo;
6. tehtnico, blok, svinčnik (priporočljivo je zabeležiti porodno težo posameznega mladiča, njegov spol in znake, po katerih ga bo vzreditelj lahko ločil od drugih);
7. posodo z vodo ali čajem za psico, lahko z dodano glukozo;
8. nadomestno mleko za mladiče v prahu, dudko, stekleničko za pasje mladiče v primeru, da psička ne bo imela dovolj mleka za veliko leglo;
9. potrebščine za umivanje rok;
10. predvsem pa telefonsko številko, na kateri je vedno dosegljiv veterinar!
Kotišče naj bo v mirnem prostoru, kjer je skrbnik v bližini čez dan in tudi ponoči. Ogrevanje, ki je potrebno v prehodnem času in seveda pozimi, je najbolj priporočljivo z grelnimi blazinicami. Obnese se veliko bolje kot grelne žarnice, saj psici lahko hitro postane prevroče, zaradi česar zapusti mladiče.
Znaki bližajočega se poroda so: padec telesne temperature na približno 36 stopinj Celzija (od normalnih 38); nabrekli seski, kar pa ne velja za vse psice; pomanjkanje teka in odklanjanje hrane približno 24 ur pred kotitvijo; dve uri pred kotitvijo je možen zelenkast izcedek. Kotitev se začne s popadki od 12 do 24 ur pred porodom. Psica postane nemirna, po navadi koplje po ležišču ali vrtu. Z vedenjem opozori skrbnika, da mora biti previden. Največ porodov se začne v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah. Psico moramo imeti pod nadzorom, še posebej, če je to njena prva kotitev. Povrženega mladiča po navadi sama osvobodi posteljice, ki jo požre. Po navadi tudi sama pregrizne popkovino, včasih jo mora prevezati in prerezati vzreditelj. Med enim in drugim prihodom mladiča mine približno 20 minut, lahko pa tudi dve uri. Vzreditelj mladička osuši s pripravljeno brisačo ali plenico in ga položi k seskom. Po končanem porodu psička želi ven na potrebo. Ta čas je treba kotišče očistiti in zamenjati prevleko. Nato se psica umiri, leže k mladičem in jih doji. Ker redko zapušča leglo, ji je treba ponuditi vodo, pozneje tudi hrano.
Pomoč veterinarja je nujna:
– če je od paritve preteklo več kot 68 dni;
– če je odtekla porodna voda in po dveh urah psica še ni skotila nobenega mladiča;
– če so se popadki začeli, a do kotitve ni prišlo in se je psica spet umirila;
– če je med enim in drugim mladičem premor daljši od dveh ur;
– če psica cvili in se liže ali celo grize;
– če po dvanajstih urah od zadnjega mladiča porod še ni končan, psica pa je nemirna.
Če se mladič zagozdi v porodnem kanalu, so ogroženi vsi mladiči za njim pa tudi psica, zato je vsako odlašanje huda in nevarna napaka. Za pripravo na porod in pomoč pri poznejšem poteku je na voljo kar nekaj homeopatskih pripravkov, o uporabi katerih se je mogoče posvetovati z veterinarjem – homeopatom.
Ne nazadnje pa je treba opozoriti, da je ne glede na pasmo vzreja povezana z visokimi stroški, za katere ni nujno, da se s prodajo mladičkov tudi povrnejo. Ceno za skok plemenjaka določi njegov lastnik in se giblje do cene enega mladička. KZS za prijavo legla zaračuna 15,30 evra, za vsak rodovnik pa 24,60. Mladiči večjih pasem se v času gospodarske krize vse težje prodajajo, zato je trezen razmislek, kam bomo z njimi, več kot na mestu. Vzreditelji, ki so jim komercialni prijemi bolj domači, oblikujejo seznam rezervacij že pred načrtovanim leglom, s čimer si zagotovijo kupce.
Mladičke je treba pred oddajo v nove domove čipirati, razglistiti in cepiti proti nalezljivim boleznim prvič med 6. in 8. tednom ter drugič med 10. in 12. tednom. Potni list s cepljenjem in registracijo ter čipom stane okoli 42 evrov.
[/members_only]
Mojca Sajovic
Objavljeno v sedemnajsti številki revije Kužek