Kužki nam ne predstavljajo le odlične družbe, temveč jih štejemo med družinske člane. Tudi jaz imam svojo kosmatinko bolj za svojo častno sestro kot pa za ljubljenčka. Naši navezanost in ljubezen do psov pa pogosto privedeta tudi do tega, da jih začnemo obravnavati kot ljudi. Nič več niso kužki, saj nas razumejo, se družijo z nami … skratka, postanejo pravi najboljši prijatelji. Pa so nam res podobni v toliko lastnostih? Kako se moramo vesti do psov, da jim s svojim obnašanjem ne delamo škode in jih, konec koncev, ne spravimo ob živce?
Psi potrebujejo »pasjo« ljubezen
Psi so sopotniki človeka že vrsto let in z leti se je odnos med lastniki in psi spremenil. Psi niso več le čuvaji in pomočniki pri opravilih, temveč družinski člani in dandanes vedno bolj – otroci. Zelo pogosto pse enačimo z otroki – prigovarjamo jim na otroški način, jih oblačimo, jim kupujemo kupe igrač, človeška psihologija se nam zdi primerna tudi za pse, … Mnoge kužke lahko zato danes označimo kot razvajene. V svoji neizmerni ljubezni jim namreč želimo dati vse in še več – predvsem tistega kar psi v resnici ne potrebujejo. Ker nas iz izložbe kliče nova modna ovratnica, jo moramo svojemu kosmatincu seveda kupiti. Prav tako je za psa dovolj dobra le najdražja odejica in najbolj kompleksne igračke. Čeprav svojemu kužku želimo nuditi vse najboljše, pa njemu draga ovratnica prav nič ne pomeni, njegova najljubša igrača pa bo še naprej vaš star copat. Psi želijo našo družbo in pozornost, zato nam bodo najbolj hvaležni za naš čas.
Ker ljudje potrebujemo sočutje in nasvete naših bližnjih, to pogosto nehote prenašamo tudi na naše pse. Ko na primer pes pade, ga takoj stisnemo k sebi in mu ljubeče prigovarjamo, s tem pa zatiramo njegovo močno in pogumno naravo. V naravi bi psi v primeru padca naslednjič previdneje hodijo, mi pa mu s svojim vedenjem odvzamemo to možnost. Psi si ne želijo objemov (v resnici objemov ne marajo preveč) in tolažbe, temveč vodjo, na katerega se lahko zanesejo in mu zaupajo.
Psi potrebujejo zaposlitev
Ker imajo že stoletja svoj namen, psi navodila in rutino preprosto obožujejo, saj je tako njihovo življenje manj stresno in zmedeno. Če jih ne znamo pravilno zaposliti, lahko postanejo brezvoljni ali razvijejo vedenjske težave. Peljati jih moramo na sprehod, jih dovolj razgibati, jim dovoliti, da tudi malo raziščejo teren. Lahko jih naučimo številnih trikov, saj so psi željni učenja. Z njimi pa se moramo tudi dovolj igrati in tako preprečiti dolgčas, ki ga bomo kaj hitro opazili v pogriženih čevljih ali pohištvu. Če boste svojemu kosmatinčku posvetili dovolj časa, bo postal bolj poslušen in ubogljiv. Psov tudi ne smemo podcenjevati in verjeti, da se nečesa niso sposobni naučiti, saj so prav vsi psi dovolj inteligenenti, da se naučijo česarkoli. Pomembno pa je, da k učenju želenega vedenja pristopimo na pravi način.
Psi potrebujejo vodjo in jasna pravila
Psi od lastnika ne potrebujejo popuščanja in nenehnega razvajanja, temveč pravila in omejitve. Pretirano razvajeni psi, ki se jim v hipu uresniči vsaka želja in inpulz, namreč ne ubogajo preveč radi. Zakaj bi se kuža trudil, če mu je vedno vse na voljo?
Lastniki pogosto menijo, da na enak način kot oni, razmišlja tudi njihov ljubljenček, kar pa seveda ni res. Psi ne razmišljajo o prihodnosti, zato moramo na neželeno vedenje (npr. lajanje na druge pse) reagirati v trenutku in z jasnim ukazom – z dolgimi in prijaznimi pojasnili se štirinožec namreč ne bo pretirano obremenjeval, niti jih ne bo razumel. Bodite dosledni in se ne trudite z razlago, temveč se takoj odločno odzovite na njegovo vedenje. Pozorno opazujte vedenje svojega psa in morda celo predvidite njegove namere ter vedenje preprečite še preden se pojavi.
Maša Pirnat
