Ljubljenci znanih: Elda Viler

Vse njeno življenje je ena sama pesem. Velika pevka, polna energije in ljubezni, in tako je tudi z njenimi »kužki«. Svojo izkušnjo je strnila v svoji zgodbi.

Diva in zverinica

Ima velike, čokoladi podobne oči, s katerimi na svet gleda, da se človeku milo stori. In rep, s katerim velikokrat maha tako, da ga pravzaprav vrti okrog in okrog. A ima tudi ušesa. Resda majhna in na prvi pogled nič sumljiva, a še kako kosmata! Uhlja kosmatosti tiste vrste, ki se ji reče terierska. Da, terierska. Ojoj …

Ta ojoj namreč zelo dobro pozna večina ljubiteljev tistih pasjih kosmatincev, pri katerih poreklih so vsaj od daleč imeli zraven prste terierji. Majhno, ljubko, od vraga pa bolj kot nekaj velikih psov skupaj. Lahko bi rekli, da je ni ali skoraj ni stvari, ki bi se je bali. In kako se raztogotijo! Zato Eldi Viler in njenemu kosmatemu prijatelju Tomu ni moč reči drugače kot diva in zverinica.

Kakorkoli, v družini Viler Dežman po vseh izkušnjah in kilometrini danes zelo dobro vedo, kako se spoprijeti s tem čisto posebnim pasjim poreklom. In to navkljub tistim velikim, rjavim, nedolžnim očem. Že davno jim je namreč jasno, da se strup skriva v majhnih stekleničkah. Izven domačih zidov in vrta Tom, pa najsi gleda še tako milo, zato nikoli ni brez povodca. Razen takrat, ko je teren čistina in se neoviran pogled nudi daleč naokoli. Kot vse druge njegove sorodnike namreč tudi njega mikajo srnice, vznemirjajo ptiči, živce mu kravžljajo mačke in v slabo voljo ga spravljajo drugi psi, še posebej veliki. Večji kot so, slabše volje je. Ker je značaj in nagon težko odpraviti, je potrebna pravočasna preprečitev, kajti do pretepa in podobnih neprijetnih dogodivščin pride tako rekoč na mah. Včasih stojiš zraven, pa se zgodi kot bi mignil. Zverinica je na srečo manjše rasti, zaradi česar ga Elda ali kdo drug iz družine na sprehodih laže fizično obvlada, če ne drugače, pa z dvigom brcajočega in otepajočega bitja v naročje. A bojevitež ni nevzgojen ali neubogljiv. Nasprotno.Uboga in tudi ve, kaj sme in česa ne. Le da ne vedno …

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Roman Turnšek

Objavljeno v prvi številki revije Kužek