Kolumna: Vragolije vesele kraševke, 16 del.

kolumna-16Pozor, visoka napetost, mojstri na dvorišču! Ne na kateremkoli, ampak ravno na Jeninem! Kot prava kraševka je na svoji terasi čuvaj, zdaj pa naj na njej gosti tujce?! Ne bo šlo. In tako je morala, na željo lastnice, ki je fantazirala o lepi, prostorni terasi že leta, naša punca za tri dni v pesjak. Si morate misliti? Že po nekaj urah so tako delavce kot sosede pošteno bolela ušesa, saj je vsakič, ko so šli mimo nje po orodje ali material, glasno povedala, da je tu še vedno ona gospodar. Niti čokolada, s katero so jo poskušali podkupiti, ni pomagala. Po treh dneh, moram priznati, smo si vsi pošteno oddahnili in v blaženi tišini uživali na novi terasi. Ta je prinesla kakšen minus – novo pridobitev smo želeli pokazati sorodnikom, a možev oče se naše punce na smrt boji. Po kozarčku ali dveh se je že opogumil in se ji dobrikal s čevapčiči – pri mizi, kar mene sicer pogreje, ona pa mu v zameno dovoli, da jo počoha po glavi. Do naslednjič bo podkupnina pozabljena, njun odnos pa bo spet pod strogim nadzorom. Naša zverina je večino časa prav neškodljiva, ne samo do domačih, temveč tudi do tujcev. S sabo jo vzamemo v hribe, na prireditve, dopust in v živalski vrt. Tam je bila letošnjo pomlad za živali prava zanimivost, le geparda sta jo čez stekleno steno pošteno napihala. Šele ko me je mož spomnil, da živalim koncept steklene pregrade ne gre v glavo, sem razumela njeno umikanje dolge metre nazaj. Tako kot malčka so jo najbolj navdušile domače živali, od pogumnega petelina, ki je prišel naravnost do nje, do ljubkih pujskov in drugih kužkov sprehajalcev. Lene kapibare, ki so poležavale na soncu, je sicer povohala, a posebnega navdušenja ni pokazala. Prihranila ga je za postavnega kraševca iz sosednje vasi, ki smo ga že videli v vlogi očeta njenih mladičkov.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Jana Puhar

Objavljeno v osemnajsti številki revije Kužek