Kolumna: Vragolije vesele kraševke, 14 del

Se spomnite našega vrtnarja iz januarske kolumne? Tistega, ki mu je ob srečanju s kraševko srce še dolge minute bilo hitreje? Pogumen dečko se je z veseljem odzval povabilu našega soseda, da mu pomaga pri krajšanju drevesnih krošenj. V žep je za vsak slučaj spravil – priboljške! Da sem komaj zadrževala navdušeno cviljenje, si lahko mislite. Kakšno čudovito razmišljanje! Malo manj čudovito pa je ravnanje našega pradedka, ki kljub večkratnim prošnjam, moledovanju, zahtevam in prepovedim še vedno »skrivaj« hrani Jeno s priboljškom.

Vsako jutro, okoli 8. zjutraj, ji prinese nezdrav posladek, počaka, da od navdušenja cvili in skače po ograji, nato pa jo nagradi. Vzorec nagrajevanja neustreznega obnašanja je grozen, a nagrajen ravno dovolj pogosto, da je dobro utrjen. Prav nič ne pomaga, ko pridem domov in jo premerim s strogim pogledom ter čakam, da se umiri – pri čemer se mi pogosto mudi, ko pa to isto vedenje navadno prinaša nagrado. Jeza ni koristna, ne na dedka, ne na kužka, kar je za vročekrvnega ovna dobra šola – stvari se je treba lotiti počasi, s hladno glavo in toplim srcem. Kot pri celotni vzgoji psa. Dosledno, pravično, nagrajevati dobro, spregledati slabo. Tako kinologi »rastemo«, ne le kot pesjanarji, temveč tudi kot ljudje. Srečni psi so le stranski rezultat. In za Jeno si upam trditi, da je srečen pes. Povezana je s svojim krdelom, čeprav je med zimo svojo vez nekoliko ohladila in se iz vroče dnevne sobe, ne le zaradi temperature, temveč tudi zaradi intenzivnega dogajanja, preselila na hladnejši, bolj miren hodnik. Preskok med dvijo zverino, ki začne ob mraku glasno braniti svoj teritorij pred vsiljivci – mačkami, vaškimi psi in kdo ve, kom še, ko vstopi v hišo in vidi svojo posteljo, je neverjeten. Udobno se namesti in že spi, čeprav je še minuto prej divje lajala. Predrami jo le še odpiranje vrat, če bo morda prineslo kakšno dobroto v njeno skledo.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Jana Puhar

Objavljeno v šestnajsti številki revije Kužek