Kolumna: Vragolije vesele kraševke, 10. del

Porednosti nam v zadnjih tednih res ni manjkalo. Si predstavljate navihano kraševko in še šest malih kepic, ki radovedno raziskujejo svet, vtaknejo svoj nos v vsak kupček zemlje, preiščejo vso robo, ki pride domov, ter z veseljem zgrizejo vse, kar jim pride pod zob? Lužice v stanovanju so najbrž samoumevne. No, dedek je po dobrem letu premora, ko se je Jena že naveličala vloge »kuže copatarice«, spet stikal po grmovju za natikači, naša mama pa se poslavljala od cvetov na svojih rožnih gredicah. In sosedove punce, ki so že v tistih letih, ko se tudi za doma oblečejo zelo lepo, so izkusile pasje tačke kot šivanke ostre zobke na vsakem centimetru najljubših hlač in cukanje za lase. Sladke male porednosti! Priznam, uživali smo prav vsak trenutek z njimi, in solze, ko so zapuščali dom, so bile preprosto neizogibne. Da denar človeka ne osreči, pes pa, je bilo zelo jasno, ko so se družine odpeljale pasjim dogodivščinam naproti. Morda res z nekaj sto evri manj v denarnici, a tako zelo srečne! Ko so po nekaj dneh začele prihajati fotografije, so žarele od navdušenja. Seveda so bile pospremljene s pripisi »spi z nami – v pesjaku je tako žalostna; domači mački že prvi dan pokaže, da je zdaj nov šef pri hiši; navihanka je trikrat pobegnila k sosedom; najraje grize rododendrome; raje kot brikete ima meso«. Nasmejali smo se do solz! Enake porednosti smo spremljali tudi doma, saj sta Lina in Luna ostali z nami še mesec dni dlje kot drugi mladički in, sodeč po Jeninem navdušenju, so bili to za vse najlepši trenutki. Tako razigrane in nagajive mamice res ne vidiš vsak dan. Naša trava je dobila še nove luknje, ukradene otroške igrače so postale priročna žrtev ne le za majhne pasje zobke, temveč tudi za veliko, močno čeljust naše lepotice, malček pa je bil tolikokrat prevrnjen, poskakan in poljubčkan, da smo že prvi dan nehali šteti.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Jana Puhar

 

Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek