Pred približno desetimi leti sem poznala gospo, ki je posvojila dva meseca staro psičko mešank. Bila je črno-bele barve, manjše rasti. Imela jo je strašno rada, psička pa njo. Meseci so minevali, sčasoma je psička obvladala osnovne ukaze, vendar je imela lastnica z njo velik problem: psička nikakor ni želela biti sama doma in kadar se je to zgodilo, je ure in ure neumorno zavijala in cvilila. Sosedje v bloku so se seveda pritoževali in grozili, gospa pa ni videla druge možnosti, kot da je psičko začela voditi s seboj v službo. Nekaj časa je šlo, dokler tudi v službi niso izrazili nesoglasja s tem početjem. Še zdaj se spomnim, da je gospa takrat kot eno izmed možnosti omenjala tudi operacijo glasilk, kar bi bilo nekaj najbolj barbarskega in nehumanega, kar bi se ubogi psički lahko zgodilo. Ob misli na to me še danes zgrozi. Na koncu je psičko oddala, kaj se je potem dogajalo z njo, ne vem, mi je pa ob misli nanjo še danes hudo. V tej zgodbi seveda ni kriva psička, vsa krivda je na strani lastnice, ki ni znala pravilno postopati oziroma psičke ni pravilno socializirala. S socializacijo si žival pridobi ustrezno socialno vedenje in osvoji veščine in navade, ki so nujno potrebne za življenje v družbi. Razvojno obdobje socializacije se pri psih začne pri starosti treh tednov in traja nekje do četrtega meseca starosti, pri tem pa ima v prvi vrsti veliko vlogo mama psica, nato pa človek. V tem času je treba psička seznaniti s čimveč situacijami, v katerih se bo znašel v kasnejšem življenju, in mu predstaviti pojave, s katerimi se bo srečeval. Če ima vaš pes vsemu navkljub težave z ločitveno tesnobo, imamo za vas nekaj nasvetov za reševanje tega problema.
1. Sta z vašim psom neločljiva?
Če je vaš pes navajen, da je 24 ur na dan z vami, je na obzorju katastrofa, ki bo vse težje rešljiva. Že ko pripeljete mladiča domov, ga navadite, da bo sposoben čas preživljati sam, ločen od vas. Četudi imate trenutno ogromno časa, se lahko situacija v trenutku spremeni in na to morate biti pripravljeni. Eden izmed načinov navajanje psa na tovrstno samostojnost je, da mu, preden se odpravite od doma, ponudite hrano, najljubšo igračo ali priboljšek. Tako boste nagrajevali psa za nekaj, kar mu v osnovi sicer ne ustreza najbolj, se bo pa na vašo odsotnost zaradi hrane toliko lažje navadil. Prej ko slej bo tako začel povezovati vaš odhod od doma z nečim, kar je zanj prijetno. Preprosto a učinkovito!
2. Psu ne namenjajte preveč pozornosti, ko ste doma
S “preveč” pozornosti imam pravzaprav v mislih nenehno pozornost, ki mu jo nudite zaradi občutka krivde, ker ste bili prej 8 ur v službi. S tem boste ustvarili gromozanski kontrastni učinek, ko bo pes po eni strani 8 ur sameval doma in se dolgočasil, po drugi pa se bo utapljal v vaši pozornosti. Tudi, ko ste doma, je priporočljivo, da zna pes preživeti nekaj časa na drugi strani zaprtih vrat, denimo medtem ko mu pripravljate obrok ali pa si vzamete uro čisto zase ob branju dobrega romana. Če boste dopustili, da bo vaš pes postal vaša senca, se ne smete čuditi stiski vašega psa, ki jo bo doživljal ob vsakršni ločitvi od vas.
3. Vaš pes naj spi sam
Seveda ni absolutno nič narobe, če si s psom delite kavč ali posteljo, če smo iskreni, nam to tako rekoč vsem, ki imamo psa, še kako ustreza. Vendar pa obvezno navadite psa tudi na to, da je sposoben mirno zaspati tudi na svoji postelji, proč od vas. Svoje ležišče mora povezovati z nečim, kar je prijetno, ne glede na to, ali ste takrat prisotni ali ne. Nikoli ne veste, kdaj bo moral preživeti noč na kliniki ali v varstvu pri katerem od vaših prijateljev, ki pa morda ne bo najbolj navdušen nad pasjimi dlakami na svoji novi sedežni garnituri. Na tak način se bo pes vsekakor mnogo lažje sprijaznil tudi z vašimi odhodi od doma. Resnično ni razloga, da bi pes vašo odsotnost povezoval s strahom oziroma da bi bil takrat tesnoben, vaša naloga pa je, da psa na to – tako kot na vse ostalo, kar ga čaka v življenju – ustrezno pripravite.
Lina Zalaznik
