Kako pozdraviti psa, ko se vrnete domov?

Navdušen pasji pozdrav je za skrbnika nekaj najlepšega, ko se vrne domov po dolgem delovnem dnevu. Takšen majhen, vsakdanji dogodek pa ima tako za psa kot za človeka pomembno psihološko ozadje. Na človeka (razen v redkih primerih umazanih šap na dragi črni obleki in strganih najlonk) vpliva zelo pozitivno. Razvedri nas ter nam da občutek zadovoljstva. Kako pa vpliva na pasjo psiho?

Na podlagi raziskave, izvedene na eni od švedskih univerz, so nekateri oblikovali mnenje, da je ob prihodu domov pravilno psa čim bolj ljubeče in nezadržano pozdraviti ter mu radodarno izkazati ljubezen z navdušenim, visokim in ljubečim glasom ter crkljanjem. V tej raziskavi je bilo udeleženih dvanajst beaglov, ki so jih zaprli v testni prostor skupaj z osebo, na katero so bili navezani. Ta oseba je nato zapustila prostor in se vrnila po 25 minutah. V enem primeru je ob prihodu pse pozdravila z navdušenim glasom in božanjem, v drugem primeru le z navdušenim glasom, v zadnjem primeru pa psom ni posvečala pozornosti. Raziskovalci so v vseh treh primerih psom vzeli kri in merili prisotnost hormona oksitocina, drugače imenovanega tudi hormon ljubezni oz. navezanosti. Rezultati so pokazali, da se je raven oksitocina v krvi ob prihodu poznane osebe pri psih dvignila. Pri tem je bila raven oksitocina v krvi občutno višja, kadar je oseba pse pozdravila z glasom in božanjem, kot kadar je pse pozdravila le z glasom. Prav tako se je visoka raven oksitocina v krvi obdržala dlje, kadar je oseba ob prihodu pse pozdravila z navdušenim glasom in božanjem, kot kadar jih je pozdravila le z glasom, in še posebej, če jih sploh ni pozdravila. Na podlagi teh rezultatov so nato naredili zaključke, da naj skrbniki ob prihodu domov svoje pse pozdravijo z veliko mero pozornosti, ljubečim glasom in božanjem, da bodo utrdili povezanost s svojim psom. Nekateri celo svetujejo skrbnikom, katerih psi so mirni ob njihovem prihodu domov, naj poskušajo psa na različne načine spodbuditi k bolj intenzivnemu pozdravu.

Vendar se kot skrbnica psa, ki je trpel za ločitveno tesnobo, z rezultati oziroma natančneje z razlago rezultatov te raziskave ne morem strinjati. Navdušeno pozdravljanje z visokim glasom in navdušeno božanje psa ob prihodu domov lahko namreč naredita več škode kot koristi, saj potencirata ločitveno tesnobo. Seveda si vsak skrbnik želi navdušenega pozdrava in izkazovanja ljubezni ter navezanosti s strani svojega psa, vendar najverjetneje ne na račun njegovega dobrega počutja. Psi z ločitveno tesnobo namreč nadvse trpijo vsakič, ko njihov skrbnik zapusti stanovanje. Ločitvena tesnoba se kaže z neutrudnim lajanjem, cviljenjem ali uničevanjem vsega, kar dobijo pod zobe. Moj kuža Lux je, po pričevanju sosedov, vedno, kadar sva s fantom odšla od doma, glasno jokal, po prihodu domov pa so naju pričakali zgrizeni copati ali kakšna druga stvar, ki jo je dosegel s tačkami, potegnil v svoj boks in nad njo stresel svojo žalost. Preden sva ga ob odhodu začela zapirati v varno zavetje boksa, se je lotil celo stene in z nje zgrizel in pojedel več slojev barve, vse do betona. Ker sva videla, kako trpi, ko odideva, sva ga nerada puščala samega in posledično je eden od naju vedno ostal doma, razen kadar res ni šlo drugače. K sreči sva od poznavalca prejela odličen nasvet, kako se spopasti z ločitveno tesnobo. Skrivnost je v pozdravu!

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Nina Bartol

 

Viri: psychologytoday.com,
pets.thenest.com in
alphadogbehaviour.co.uk

 

Objavljeno v osemindvajseti številki revije Kužek