Japonski špic

Primeren za:

  • življenje v stanovanju
  • družine z otroki
  • življenje z drugimi živalmi
  • srednje izkušene lastnike

Na kratko o japonskem špicu:

  • učljiv
  • živahen

Posebne zahteve:

Potrebuje dosledno vzgojo, saj lahko sicer razvije sindrom majhnega psa. Primeren je za življenje v stanovanju, vendar kljub temu, da je majhen, potrebuje dovolj fizične in miselne zaposlitve.

Zgodovina

Pasma je nastala v poznem 19. stoletju, o njenem nastanku pa govorita dve različni teoriji. Nekateri trdijo, da je japonski špic potomec vzreje majhnih sibirskih samojedov, kar se kaže tudi v njegovi podobnosti s to pasmo. Druga teorija o nastanku pasme pa pravi, da izhaja iz velikega belega nemškega špica, ki so ga okoli leta 1920 prinesli na Japonsko.  Pasma je v 50. letih 20. stoletja pridobila na priljubljenosti na Japonskem, danes pa je vedno bolj popularna tudi v Evropi in Severni Ameriki.

Videz

Dlaka japonskega špica je zelo izstopajoča. Je dolga in košata ter vedno snežno bela, z gosto podlanko. Rep je prekrit z dolgo dlako, pes pa ga nosi zavitega nad hrbtom. Na spodnji strani tačk je dlaka krajša, z izrazitimi »zastavicami«. Obraz je klinaste oblike. Ušesa so majhna in štrlijo pokonci, gobec pa je ozek. Črne oči so velike in rahlo nagnjene, tudi nos in ustnice so črne barve. Japonski špici zrastejo med 30 in 38 centimetri, tehtajo pa med 5 in 10 kilogrami. Samice so nekoliko manjše od samcev.

Temperament

Japonski špic je živahen, inteligenten in igriv pes, ki je pozoren in ubogljiv. Je tudi dober čuvaj, zato bo lastnika vedno opozoril na tujce. Zaradi svoje majhnosti je povsem zadovoljen z življenjem v stanovanju, če mu le nudimo dovolj fizične, pa tudi mentalne aktivnosti. Pri treniranju in učenju z njim ni težav, če smo vedno dosledni. Hitro se uči in uživa v agilitiju in igrah z žogo ali frizbijem, dnevno pa potrebuje vsaj en daljši sprehod, kjer uživa tudi v prostem tekanju. Zaradi svojega veselega značaja se dobro razume z otroki, spoprijateljil pa se bo tudi z drugimi psi in ostalimi živalmi v našem gospodinjstvu. Japonski špic je velik pes v telesu majhnega psa, saj pogosto prevzame vlogo čuvaja in zaščitnika. Če mu pustimo, da verjame, da je on glavni, se lahko pri japonskemu špicu razvije zelo trdovratno lajanje, zato je pomembno, da mu postavimo meje in ga utišamo, če postane lajanje obsesivno. Je vesel, pogumen in ponosen pes, ki je ljubezniv do svojih lastnikov. Kot vodnik japonskega špica moramo biti stabilni, samozavestni in dosledni, saj lahko v nasprotnem primeru razvije »sindrom majhnega psa«, ki se lahko razvije zaradi pomanjkljive vzgoje in vodenja. Sindrom majhnega psa se pojavi takrat, ko psu pustimo, da je on vodja svojega tropa, torej naše družine. V tem primeru se lahko razvijejo mnoge vedenjske težave, kot so obsesivno lajanje na tujce, čuvanje, ločitvena tesnoba, uničevalno vedenje, ščipanje in celo grizenje. Takšna vedenja pa sicer niso specifične lastnosti japonskega špica, ampak se bodo razvila pri vsakem psu, če mu ne bomo postavili mej in pravil, ki se jih bo moral držati.

Zdravje in nega

Japonski špic je zdrava pasma, z malo genskimi težavami, vendar je še vseeno pomembno, da psa kupimo pri odgovornem vzreditelju in se tako prepričamo, da smo dobili zdravega psa. Njihova pričakovana življenjska doba je približno 12 let. Nega dlake japonskega špica zahteva redno česanje in krtačenje. Kopamo ga bolj poredko, oziroma le takrat, ko je to nujno. V času menjave dlake moramo posebno pozornost posvetiti odstranjevanju odmrlih dlak iz podlanke.

Vira: www.fci.be in
www.dogbreedinfo.com

3 KOMENTARJI

  1. mam japonskega špca ime ji je joshie in je zelo in res zelo živahna, glede učljivosti se pa ne strinjam je prava mala lumpa

    • Pozdravljeni,

      za informacije o vzrediteljih se obrnite na Kinološko zvezo Slovenije.

      Lp, uredništvo

Comments are closed.