Idealni par
Sicer ne moremo reči, da jo s seboj vodi tudi v službo, a tisti, ki poznajo televizijskega voditelja Andreja Geržino, pravijo, da sta z njegovo kosmatinko nerazdružljiva. S seboj jo namreč jemlje skoraj povsod. Voditelj, ki ga ob petkovih jutrih gledamo v oddaji Dobro jutro, s svojo hišno ljubljenko predstavljata idealni par. Če gre verjeti, se menda idealno dopolnjujeta. In mirno je zato reči, da sta zanimiva.
Zanimivo je, da sem se že pred najinim »pasjim« intervjujem nekoliko pozanimal o tebi in tvoji kosmatinki ter dobil zanimive informacije. Če te za začetek vprašam, ali morda uganeš, kaj in o čem vse?
Hm, kakšno stvar pa verjetno res. Upam, da so ti povedali lepe stvari (smeh).
Tudi. Morda za začetek vprašanje, ali se strinjaš z rekom, da je pes zrcalo lastnika?
Se. Žival, če konkretno govoriva o psu, potrebuje nego, oskrbo, ustrezne bivalne pogoje in seveda vzgojo. Z nami, ne glede na svojo vrsto, poreklo in drugo, sobivajo v urbanem okolju in temu primerno se morajo tako kot ljudje prilagajati. Naučiti in vzgojiti jih je lahko marsikaj, a brez nič ni nič. Sicer pa se tega nisem spomnil ali odkril jaz. Dovolj je pogledati okoli sebe in drug drugega, pa lahko hitro ugotovimo, kako in kaj ter kdo je kdo. Tudi psi so si tako kot ljudje medsebojno različni, vsak je svoj značaj in vsak ima svoje navade, kar je večinoma odvisno od lastnika in odnosa. Zato se sam povsem strinjam s tem rekom.
Prej sem omenil, da je o vaju s tvojo kosmatinko slišati zanimive informacije. Osebno se mi je zelo zanimivo, pravzaprav nenavadno, zdelo to, da naj bi te poznala do podrobnosti. Ona tebe in ne nasprotno, kot bi bilo praviloma ali bolj logično.
Res je. Ampak tako je. Lila me zares pozna skoraj do podrobnosti. Ne vem, ali in koliko ima pri tem vlogo njeno malteško poreklo ali kaj drugega. Ne glede na to, je dejstvo. Ugotovil sem namreč, da med drugim celo brez kakšnih posebnih opaznih znamenj zna uganiti moje razpoloženje. Sprva so se mi malo smejali, a se je izkazalo, da je vendar res. Ve, kakšne volje sem. Če sem slabe ali žalosten, se pride stiskat, ko pa postanem dobre, pa odide (smeh). Najprej sem, priznam, tudi sam pomislil, da se motim. A enako ravna tudi pri drugih. Rekel bi, da ima čut za ljudi.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Roman Turnšek
Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek
